Nova zdravila za Alzheimerjevo bolezen: kdo jih lahko dobi

Nova zdravila za Alzheimerjevo bolezen, natančneje učinkovini lekanemab in donanemab, so v Evropski uniji pridobila dovoljenje za promet v letu 2025. Namenjena so izključno odraslim v zgodnji fazi bolezni, ki izpolnjujejo stroge zdravstvene in genetske pogoje. Za bolnike in njihove svojce je najpomembnejše razumevanje, da ti učinkovini bolezni ne odpravita in spomina ne izboljšata, temveč v določeni meri upočasnita njeno napredovanje pri blagi obliki.

V tem pregledu natančno pojasnjujemo, kdo je primeren kandidat, katera tveganja prinaša zdravljenje in kakšna je pot do specialistične obravnave v Sloveniji, s čimer nadgrajujemo naš širši vodnik za razumevanje Alzheimerjeve bolezni.

Na kratko (stanje november 2026):

• Odobritev v EU: Evropska komisija je lekanemab odobrila aprila 2025, donanemab pa septembra 2025.
• Komu sta namenjeni: Odraslim z blago kognitivno motnjo ali blago demenco zaradi Alzheimerjeve bolezni, ki imajo potrjene plake amiloida beta ter nobene ali največ eno kopijo gena ApoE4.
• Učinek: Zdravili upočasnita napredovanje bolezni v zgodnji fazi, spomina pa ne izboljšata.
• Stanje v Sloveniji: Uradnega podatka JAZMP ali ZZZS o redni uporabi ali kritju ni; aprila 2026 sta bila odobrena pilotna programa v UKC Ljubljana in UKC Maribor.

Kdo lahko v EU prejme lekanemab ali donanemab?

Lekanemab in donanemab sta v Evropski uniji odobrena za odrasle z blago kognitivno motnjo ali blago demenco zaradi Alzheimerjeve bolezni, ki imajo s preiskavami potrjene plake amiloida beta ter z genetskim testom potrjeno prisotnost nobene ali največ ene kopije gena ApoE4. Za osebe z dvema kopijama tega gena zdravili zaradi tveganja za zaplete nista odobreni.

Kaj sta lekanemab in donanemab in kako delujeta

Lekanemab in donanemab sta monoklonska protitelesa proti beljakovini amiloid beta, ki se pri Alzheimerjevi bolezni kopiči v možganih v obliki oblog oziroma plakov. Za razliko od starejših zdravil, ki uravnavajo kemične prenašalce v možganih in s tem blažijo simptome, to novo zdravilo proti demenci cilja neposredno na biološki proces odlaganja amiloidnih plakov. Obe zdravili se izdajata izključno na recept in se dajeta v obliki infuzije v veno pod strogim zdravniškim nadzorom.

Kljub temu ciljnemu delovanju je treba pričakovanja ohraniti na realnih tleh. Zdravila, ki bi Alzheimerjevo bolezen odpravilo, še vedno ni. Lekanemab in donanemab sta zasnovana tako, da ob odstranjevanju amiloidnih oblog upočasnita kognitivni in funkcionalni upad pri osebah v zgodnjem stadiju bolezni. Ko bolezen napreduje v zmerno ali hudo obliko, ti učinkovini nista več primerni.

Pot do odobritve v Evropski uniji je bila dolgotrajna in previdna, saj je Evropska agencija za zdravila (EMA) podrobno tehtala razmerje med koristmi in tveganji za možganske otekline ter krvavitve:

• Časovnica za lekanemab: Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini (CHMP) pri EMA je julija 2024 sprva sprejel negativno mnenje. Po ponovni presoji podatkov za ožjo skupino bolnikov je CHMP 14. 11. 2024 izdal pozitivno priporočilo, Evropska komisija pa je 15. 4. 2025 izdala dovoljenje za promet za vso EU (Vir: EMA, EPAR lekanemab).
• Časovnica za donanemab: EMA je vlogo za donanemab 27. 3. 2025 najprej zavrnila. Po ponovni presoji in dodatnih varnostnih omejitvah je 24. 7. 2025 priporočila odobritev za neprenašalce ApoE4 in osebe z eno kopijo gena, nakar je Evropska komisija dovoljenje za promet izdala 24. 9. 2025 (Vir: EMA, EPAR donanemab).

Koliko upočasnita bolezen: kaj so pokazale raziskave

Učinkovitost obeh zdravil so preučevali v obsežnih 18-mesečnih (oziroma 76-tedenskih) randomiziranih dvojno slepih študijah faze 3 s placebom. V takšnih raziskavah ena skupina udeležencev prejema pravo zdravilo, druga pa navidezno zdravilo brez učinkovine (placebo), pri čemer ne bolniki ne zdravniki med potekom raziskave ne vedo, kdo je v kateri skupini. V obeh študijah so merili tudi oceno na klinični lestvici za oceno demence CDR-SB (Clinical Dementia Rating – Sum of Boxes), ki meri kognitivne sposobnosti in vsakodnevno funkcioniranje.

Pri branju rezultatov je nujno razumeti razliko med relativno in absolutno upočasnitvijo. V študiji Clarity AD: CDR-SB v 18 mesecih +1,21 z lekanemabom proti +1,66 s placebom (1.795 udeležencev) (Vir: van Dyck in sod., N Engl J Med, 2023). Stanje se je torej poslabšalo v obeh skupinah, vendar pri prejemnikih zdravila počasneje. Relativno gledano to pomeni 27-odstotno upočasnitev napredovanja, absolutna razlika na lestvici pa znaša 0,45 točke. V omejeni skupini 1.521 bolnikov z nobeno ali eno kopijo gena ApoE4, za katero je zdravilo v EU dejansko odobreno, se je ocena CDR-SB v 18 mesecih poslabšala za 1,22 točke z zdravilom in za 1,75 točke s placebom (Vir: EMA, 2024).

Podobno sliko je pokazala raziskava za donanemab. V študiji TRAILBLAZER-ALZ 2: 28,9 % upočasnitve na CDR-SB, ARIA-E 24,0 % proti 2,1 % (1.736 udeležencev) (Vir: Sims in sod., JAMA, 2023). Absolutna razlika na lestvici CDR-SB je po 76 tednih znašala 0,70 točke, na lestvici iADRS pa 2,92 točke (kar pomeni 22,3 % relativne upočasnitve).

Neodvisni raziskovalci in zdravstvene organizacije opozarjajo na previdnost pri interpretaciji teh številk. Raziskovalec L. Jönsson s sodelavci poudarja, da 27-odstotna upočasnitev v študiji Clarity AD pomeni absolutno razliko 0,45 točke na lestvici CDR-SB, kar je pod mejo, ki jo nekateri strokovnjaki štejejo za klinično pomembno korist pri posameznem bolniku (Vir: Jönsson in sod., Lancet Regional Health Europe, 2023).

Kritičen je tudi obsežen Cochranov pregled 17 randomiziranih študij s skupno 20.342 udeleženci, ki je zajel sedem različnih protiteles proti amiloidu (vključno z neodobrenimi). Avtorji pregleda ocenjujejo, da je učinek teh zdravil na kognitivne sposobnosti in resnost demence po 18 mesecih zanemarljiv, vpliv na vsakodnevno funkcioniranje pa kvečjemu majhen, medtem ko je bila ARIA-E pogostejša za 107 primerov na 1.000 zdravljenih bolnikov (Vir: Nonino in sod., Cochrane Database Syst Rev, 2026). Podobno je britanski inštitut NICE v končnem osnutku junija 2025 zapisal, da lekanemab in donanemab prehod iz blage v zmerno bolezen zamakneta za 4 do 6 mesecev, kar pa ne zadostuje za opravičilo visokih stroškov v javnem zdravstvu; julija 2026 je NICE oceno ustavil zaradi pogajanj podjetij z NHS England, zato končne smernice še ni (Vir: NICE, 2025/2026).

Za koga sta zdravili v EU odobreni in za koga ne?

Lekanemab in donanemab sta v Evropski uniji odobrena izključno za odrasle z blago kognitivno motnjo ali blago demenco zaradi Alzheimerjeve bolezni, ki imajo potrjene plake amiloida beta ter nobene ali eno kopijo gena ApoE4. Postopek izbire bolnikov je zato izjemno natančen in zahteva več specializiranih preiskav še pred prvo infuzijo.

Da bi nevrolog sploh lahko presodil o primernosti zdravljenja, mora bolnik izpolnjevati naslednje pogoje:

1. Zgodnji stadij bolezni: Zdravili sta namenjeni samo osebam z blago kognitivno motnjo ali blago obliko demence. Pri lekanemabu zdravnik bolnika oceni približno vsakih 6 mesecev in zdravljenje prekine, ko bolezen napreduje do zmerne stopnje. Pri donanemabu zdravljenje traja največ 18 mesecev.
2. Potrjena prisotnost amiloida beta: Težave s spominom same po sebi ne zadoščajo. Prisotnost amiloidnih plakov v možganih mora biti objektivno potrjena z ustreznimi diagnostičnimi postopki (npr. s preiskavo možganske tekočine oziroma likvorja ali s slikanjem amiloidnega PET).
3. Obvezen genetski test ApoE4: Pred uvedbo zdravljenja je obvezno genetsko testiranje za gen ApoE4. Vsak človek podeduje dve kopiji gena ApoE (po eno od vsakega starša). Zdravili lahko prejmejo le osebe, ki nimajo nobene kopije (neprenašalci) ali imajo največ eno kopijo gena ApoE4.
4. Možnost opravljanja magnetne resonance (MR): Slikanje možganov z MR je nujno pred začetkom in večkrat med samim zdravljenjem.

Zdravljenje zato ni mogoče, kadar ima bolnik dve kopiji gena ApoE4 ali ne more opraviti preiskave z magnetno resonanco. Osebe z dvema kopijama gena ApoE4 so iz evropske odobritve obeh zdravil izključene, ker imajo bistveno večje tveganje za hude možganske zaplete. Prav tako donanemaba ni mogoče dajati bolnikom, ki zaradi kovinskih vsadkov ali srčnega spodbujevalnika ne morejo opraviti preiskave z magnetno resonanco, saj brez rednega slikanja varnosti zdravljenja ni mogoče nadzorovati (Vir: EMA, Pregled zdravila donanemab).

Tveganja in spremljanje z MR: kaj je ARIA

Najpomembnejše tveganje, zaradi katerega je EMA omejila uporabo obeh zdravil in predpisala strog nadzor, se imenuje ARIA. Poleg tega so pri lekanemabu v študiji Clarity AD pri 26,4 % prejemnikov zabeležili reakcije ob sami infuziji.

ARIA (angl. Amyloid-Related Imaging Abnormalities) je strokovni izraz za spremembe v možganih, povezane z odstranjevanjem amiloida, ki jih zdravniki zaznajo na slikanju z magnetno resonanco. Pojavlja se v dveh glavnih oblikah: kot ARIA-E, ki pomeni oteklino ali nabiranje tekočine v možganih (edem), in kot ARIA-H, ki označuje drobne ali večje možganske krvavitve ter nalaganje železa na površini možganov.

Podatki iz kliničnih raziskav jasno kažejo, zakaj je bila izključitev oseb z dvema kopijama gena ApoE4 nujna za varnost bolnikov:

• Podatki za lekanemab: V celotni študiji Clarity AD se je ARIA-E pojavila pri 12,6 % prejemnikov zdravila. Ko pa so pri EMA analizirali omejeno skupino 1.521 bolnikov z nobeno ali eno kopijo ApoE4, je bila pogostost ARIA-E nižja in je znašala 8,9 % pri lekanemabu (proti 1,3 % pri placebu), pogostost krvavitev ARIA-H pa 12,9 % (proti 6,8 % pri placebu). EMA je pregledala tudi varnostna poročila do 5. 7. 2025, med katerimi so bili 3 smrtni primeri ARIA zaradi možganske krvavitve, večje od 1 cm. Po pregledu so posodobili navodila za uporabo, ocenili pa so, da razmerje med koristmi in tveganji za odobreno skupino ostaja nespremenjeno (Vir: EMA CHMP, 2026).
• Podatki za donanemab: V študiji TRAILBLAZER-ALZ 2 so zabeležili ARIA-H pri 31,4 % prejemnikov donanemaba (proti 13,6 % s placebom), 3 smrti v študiji pa so ocenili kot povezane z zdravljenjem. Skupna pogostost ARIA je bila pri neprenašalcih in osebah z eno kopijo ApoE4 33,0 %, medtem ko je pri osebah z dvema kopijama dosegla kar 55,9 % (resna ARIA pri 1,4 % proti 2,8 %). Za zmanjšanje tega tveganja je EMA pri donanemabu upoštevala uvajanje z nižjim začetnim odmerkom in strožja pravila za prekinitev zdravljenja (Vir: EMA, 2025).

Ker ARIA pogosto poteka brez očitnih simptomov, jo lahko pravočasno odkrije le redno slikanje glave z magnetno resonanco. Zdravljenje mora zato uvesti in nadzorovati zdravnik z izkušnjami oziroma multidisciplinarni tim s pravočasnim dostopom do MR. Urnik obveznih slikanj z MR je natančno določen:

• Urnik MR za lekanemab: Po osnovnem pregledu zdravila (Vir: EMA, 2024) in dopolnitvi iz septembra 2025 (Vir: EMA DHPC, 2025) mora bolnik opraviti MR pred začetkom zdravljenja ter nato pred 3., 5., 7. in 14. odmerkom (infuzijo).
• Urnik MR za donanemab: Bolnik mora imeti opravljen MR v 6 mesecih pred začetkom zdravljenja, nato pa so obvezna kontrolna slikanja pred 2., 3., 4. in 7. odmerkom.

Ali sta zdravili na voljo v Sloveniji in kako do ocene?

Uradnega podatka Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) ali Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) o tem, ali sta lekanemab in donanemab v Sloveniji v redni uporabi ali v kritju iz zdravstvenega zavarovanja, po stanju na dan 3. 11. 2026 ni. Odobritev Evropske komisije pomeni, da imata zdravili dovoljenje za promet v EU, vendar o dejanski dostopnosti in financiranju v javnem zdravstvenem sistemu odloča vsaka država članica posebej.

Potrebe po sistemskih rešitvah so velike, saj v Sloveniji ima demenco po oceni 43.038 ljudi (Vir: Strategija obvladovanja demence do leta 2030). Na področju uvajanja novosti pa so v letu 2026 vendarle vidni prvi uradni premiki. Ministrstvo za zdravje je aprila 2026 odobrilo investiciji za pilotna programa v UKC Ljubljana in UKC Maribor ter v Načrt razvojnih programov 2026–2029 uvrstilo projekt »Novi načini zdravljenja Alzheimerjeve bolezni«. V uradnem sporočilu ministrstva posamezna zdravila niso poimensko navedena, prav tako ni podatka o tem, ali se je zdravljenje v okviru pilotnih programov že začelo (Vir: Ministrstvo za zdravje, 2026).

Uvajanje takšnih terapij zahteva precejšnjo prilagoditev zdravstvenega sistema. Slovenska raziskava iz leta 2026 ugotavlja, da so diagnostične zmogljivosti za demenco v Sloveniji močno zgoščene v treh ustanovah: v UKC Ljubljana, UKC Maribor in na Psihiatrični kliniki Ljubljana. Na prvi specialistični pregled bolniki čakajo od 3 do 12 mesecev, slikanje z amiloidnim PET pa je bilo doslej na voljo le za raziskovalne namene, medtem ko se njegova klinična uvedba pričakuje v letu 2026 (Vir: Zupanic in sod., J Alzheimers Dis Rep, 2026).

Obstoječa zdravila in nefarmakološke možnosti ob zdravljenju

Medtem ko se nova biološka zdravila šele postopoma uvajajo za ozko skupino bolnikov, temelj obravnave ostajajo preizkušena simptomatska zdravila za demenco. Po uveljavljenih smernicah britanskega inštituta NICE se pri blagi do zmerni Alzheimerjevi bolezni kot prva možnost priporočajo zaviralci acetilholinesteraze, kamor spadajo učinkovine donepezil, galantamin in rivastigmin. Pri zmerni obliki bolezni (če bolnik zaviralcev ne prenaša) ter pri hudi Alzheimerjevi bolezni se uporablja učinkovina memantin; bolniku, ki že jemlje zaviralec acetilholinesteraze, pa lahko zdravnik memantin tudi doda (Vir: NICE, smernica NG97).

Ta zdravila bolezni ne odpravijo, pomagajo pa lajšati simptome. Cochranov pregled 21 randomiziranih študij s skupno 10.990 udeleženci je za galantamin potrdil izboljšanje kognicije po 6 mesecih jemanja, hkrati pa pokazal, da se pri bolnikih pogosteje pojavlja slabost, in sicer pri 20,9 % prejemnikov zdravila v primerjavi z 8,4 % pri placebu (Vir: Lim, Schneider, Loy, Cochrane Database Syst Rev, 2024). Za natančne odmerke, morebitno kombiniranje zdravil ali zdravljenje drugih vrst demence se vedno posvetujte z lečečim nevrologom ali psihiatrom; prav tako se z zdravnikom posvetujte pred jemanjem kakršnihkoli prehranskih dopolnil.

Ob rednem medikamentoznem zdravljenju pri zdravniku se kot dodatek pri blagi do zmerni Alzheimerjevi bolezni lahko uporablja tudi transkranialna pulzna stimulacija (TPS). Gre za neinvaziven, ambulantni postopek z napravo NEUROLITH švicarskega proizvajalca STORZ MEDICAL, ki ima po navedbah proizvajalca od leta 2018 oznako CE za zdravljenje bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo (Vir: STORZ MEDICAL). Med približno 30-minutno terapijo v našem centru v Ljubljani pacient sedi na stolu, terapevt pa prek ultrazvočnega gela na lasišču (brez britja las) usmerja kratke akustične impulze v izbrane predele možganov; več o tem preberite na strani, kako deluje TPS.

Pomembno je vedeti, da TPS ni zdravilo, ne nadomešča predpisanih zdravil in bolezni ne ozdravi, znanstveni dokazi o tej metodi pa so še v zgodnji fazi in temeljijo na manjših raziskavah. Prva klinična raziskava je bila pilotna študija brez kontrolne skupine s 35 bolniki, kjer se je rezultat na lestvici CERAD po terapiji izboljšal in ostal stabilen do 3 mesece, pri čemer so avtorji sami poudarili nujnost študij z navidezno stimulacijo; glavobol so zabeležili pri 4 %, slikanje z MR pa ni pokazalo krvavitev ali edema (Vir: Beisteiner in sod., Advanced Science, 2020). Kasnejši sistematični pregled je zajel 5 študij s skupno 99 bolniki (vse brez randomizacije in brez kontrolne skupine) ter zaključil, da so rezultati obetavni, a omejeni z majhnimi vzorci (Vir: Chen in sod., CNS Neuroscience & Therapeutics, 2024).

V letu 2025 je bila objavljena prva randomizirana dvojno slepa navzkrižna študija TPS z navidezno stimulacijo na 60 bolnikih (delno jo je financiral proizvajalec), ki pa primarnega izida na lestvici CERAD v celotni skupini ni dosegla; prednost se je pokazala le v naknadni analizi pri podskupini 26 bolnikov, starih 70 let ali manj (Vir: Matt in sod., JAMA Network Open, 2025). Zaradi tega Nemško društvo za klinično nevrofiziologijo (DGKN) ocenjuje, da tudi po prvi randomizirani študiji še ni dovolj trdnih dokazov, da bi TPS predstavljali kot potrjeno učinkovito zdravljenje Alzheimerjeve bolezni (Vir: DGKN, 2025). Celoten pregled raziskav je zbran v rubriki znanstvena literatura o TPS. Na posvetu preverimo, ali je TPS za posameznega bolnika smiselna kot dopolnilna metoda.

Kdaj k zdravniku in povzetek ključnih korakov

Za načrtno obravnavo težav s spominom v slovenskem zdravstvenem sistemu sledite tem korakom:

1. Obisk osebnega zdravnika: Naročite se v ambulanti družinske medicine. Osebni zdravnik bo opravil osnovni pogovor, izključil druge vzroke za pozabljivost in izdal napotnico za specialista.
2. Napotitev v specialistično ambulanto: Z napotnico se bolniki s sumom na kognitivno motnjo usmerijo v specializirane centre. V Ljubljani deluje Ambulanta za kognitivne motnje v okviru Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana (Zaloška 2, 1. nadstropje), kamor se z napotnico lahko naročite osebno, po pošti, po telefonu ali po e-pošti s skenirano napotnico (Vir: UKC Ljubljana). V vzhodni Sloveniji ima Klinika za nevrologijo UKC Maribor vzpostavljeno klinično pot za obravnavo kognitivnega upada, ki vključuje preiskave likvorja ter slikanja CT, MR in PET-CT.
3. Dosledno jemanje predpisanih zdravil: Če bolnik že jemlje zdravila za spomin, jih nikoli ne prekinjajte ali spreminjajte sami brez posveta z zdravnikom.

Nova zdravila za Alzheimerjevo bolezen prinašajo pomemben premik v razumevanju in obravnavi te diagnoze, hkrati pa zahtevajo skrbno tehtanje koristi in tveganj pri vsakem posamezniku. Če imate že postavljeno diagnozo blage do zmerne Alzheimerjeve bolezni in vas zanima, ali bi bila transkranialna pulzna stimulacija (TPS) primerna kot dodatek k vašemu obstoječemu zdravljenju pri zdravniku, se lahko obrnete na našo strokovno ekipo v Centru Fizioterapije Ljubljana (Frankopanska 8). Za informacije in posvet smo vam na voljo od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00 na telefonski številki +386 51 338 884 ali prek elektronske pošte narocanje@nevrocenter.si.

Pogosta vprašanja

Ali lekanemab in donanemab izboljšata spomin?

Ne, nobeno od teh zdravil ne povrne že izgubljenega spomina in ne pozdravi Alzheimerjeve bolezni. Klinične raziskave so pokazale, da zdravili pri osebah z blago kognitivno motnjo ali blago demenco le upočasnita napredovanje bolezni v primerjavi s placebom.

Kako poteka zdravljenje z lekanemabom in donanemabom?

Obe zdravili se dajeta v zdravstveni ustanovi z infuzijo v veno: lekanemab enkrat na dva tedna, donanemab pa enkrat na štiri tedne (največ 18 mesecev). Med zdravljenjem mora bolnik po strogem urniku opravljati kontrolna slikanja glave z magnetno resonanco, da zdravniki spremljajo morebiten pojav oteklin ali krvavitev (ARIA).

Ali ZZZS v Sloveniji krije zdravljenje z novimi zdravili?

Po stanju v novembru 2026 uradnega podatka JAZMP ali ZZZS o tem, ali sta lekanemab in donanemab v Sloveniji v redni uporabi in ali ju krije obvezno zdravstveno zavarovanje, še ni. Ministrstvo za zdravje je aprila 2026 sicer odobrilo investiciji za pilotna programa za nove načine zdravljenja v UKC Ljubljana in UKC Maribor.

Ali lahko še naprej jemljem donepezil ali memantin?

O vseh zdravilih za demenco, kot so donepezil, rivastigmin, galantamin ali memantin, odloča izključno vaš osebni zdravnik ali nevrolog. Predpisanega zdravljenja nikoli ne prekinjajte in ne spreminjajte sami brez zdravniškega posveta.

Viri in literatura

• Evropska agencija za zdravila (EMA). EPAR lekanemab (Leqembi) in Pregled zdravila lekanemab (EMA/544423/2024).
• Evropska agencija za zdravila (EMA). DHPC lekanemab (posodobljen urnik MR, september 2025) in PSUSA poročilo o varnosti lekanemaba (2026).
• Evropska agencija za zdravila (EMA). EPAR donanemab (Kisunla), Pregled zdravila donanemab in Vprašanja in odgovori ob odobritvi donanemaba (2025).
• van Dyck CH in sod. Lecanemab in Early Alzheimer’s Disease (Clarity AD). N Engl J Med, 2023.
• Sims JR in sod. Donanemab in Early Symptomatic Alzheimer Disease (TRAILBLAZER-ALZ 2). JAMA, 2023.
• Jönsson L in sod. The clinical value of lecanemab in Alzheimer’s disease. Lancet Regional Health Europe, 2023.
• Nonino F in sod. Anti-amyloid monoclonal antibodies for Alzheimer’s disease. Cochrane Database Syst Rev, 2026.
• NICE. Ocena lekanemaba in donanemaba (2025/2026) ter Smernica za demenco NG97.
• Lim AWY, Schneider L, Loy C. Galantamine for dementia due to Alzheimer’s disease. Cochrane Database Syst Rev, 2024.
• Vlada RS / Ministrstvo za zdravje. Strategija obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2030 in Novica o pilotnih programih (september 2026).
• Zupanic E in sod. Readiness for Disease-Modifying Therapies in Alzheimer’s Disease in Slovenia. J Alzheimers Dis Rep, 2026.
• Beisteiner R in sod. Transcranial Pulse Stimulation with Ultrasound in Alzheimer’s Disease. Advanced Science, 2020; Chen X in sod. sistematični pregled TPS. CNS Neuroscience & Therapeutics, 2024; Matt E in sod. randomizirana študija TPS z navidezno stimulacijo. JAMA Network Open, 2025; stališče DGKN o TPS (2025).