Get Care
Alzheimerjeva bolezen
Alzheimerjeva bolezen je oblika demence, pri kateri je v ospredju prizadetost spomina, mišljenja in obnašanja. Gre za progresivno bolezen, kar pomeni, da simptomi postopno napredujejo in sčasoma bolniku onemogočijo samostojno opravljanje vsakdanjih dejavnosti.
Razumevanje Alzheimerjeve bolezni
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence. Pojem demenca označuje skupino bolezni, katerim je skupen upad kognitivnih funkcij, to so spomin, razmišljanje, zaznavanje, predstavljanje, domišljija, govorjenje, delovanje, načrtovanje, reševanje problemov, pozornost, čustvovanje in tako dalje. Kognitivne funkcije pri demenci oslabijo do te mere, da bolnika to ovira pri izvajanju vsakdanjih aktivnosti. V 60-80 % je vzrok demence Alzheimerjeva bolezen.
Alzheimerjeva bolezen ni normalen del staranja. Čeprav je najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek bolezni starost, pa Alzheimerjeva bolezen ni del normalnega poteka staranja, temveč gre za bolezensko dogajanje. Običajno se pojavi po 65. letu starosti. Pojavi pa se lahko tudi prej v življenju; takrat je običajno povezana z genetskimi motnjami.
Je progresivne narave. V letih napreduje. Običajno se najprej pojavijo blagi (včasih komaj opazni) znaki motenj spomina, z leti pa lahko napreduje do te mere, da človek izgubi sposobnost govora.
Za zdravljenje te bolezni ne poznamo zdravila. Z raznimi zdravili, ki jih zdravniki predpisujejo bolnikom z Alzheimerjevo demenco, želijo ublažiti simptome bolezni in začasno nekoliko upočasniti napredovanje in izboljšati kvaliteto življenja bolnikov in svojcev. Poleg medicinskega zdravljenja se danes uporabljajo številne sočasne terapije, katerih cilj je spodbujanje duševnih sposobnosti obolelih ali ohranjanje teh sposobnosti čim dlje, izboljšanje splošne kakovosti življenja in s tem razbremenitev svojcev. Med sočasne terapije spadajo kognitivne vaje; v zadnjih nekaj letih je na voljo tudi terapija s transkranialno pulzno stimulacijo (TPS®) s sistemom Naurolith podjetja STORZ medical, ki dokazano upočasnjuje napredovanje simptomov in v veliko primerih izboljšuje že izražene kognitivne okvare.
Simptomi Alzheimerjeve bolezni
Najpogostejši simptom, ki se običajno pojavi že zgodaj v poteku Alzheimerjeve bolezni, je motnja spomina. Natančneje, bolniki z Alzheimerjevo boleznijo imajo sprva običajno motnje kratkoročnega ali delovnega spomina, kar pomeni, da težko predelajo in si zapomnijo nove informacije.
Podobno kot ostale celice v telesu se tudi naše možganske celice z leti starajo, zato večina starejših oseb slej ko prej opazi določeno mero upočasnjenega razmišljanja in občasne težave pri pomnjenju novih informacij. To je normalno, zato je potrebno poudariti, da vsaka pozabljivost še ni demenca. Kakorkoli, resne motnje spomina, zmedenost in resne motnje ostalih kognitivnih funkcij pa kažejo na bolezensko dogajanje.
Alzheimerjeva bolezen običajno najprej prizadene predele možganov, ki so odgovorni za učenje. Ko bolezen napreduje in se »širi po možganih«, pa to vodi v nastanek resnih simptomov, kot so spremembe razpoloženja in obnašanja, hujša zmedenost, dezorientacija, sumničavost, blodnje, hujše motnje spomina, težave pri govoru, požiranju, hoji in tako dalje.
Pogosto se zgodi, da bolniki z Alzheimerjevo boleznijo nimajo dobrega uvida v svojo bolezen, kar pomeni, da sami pri sebi ne opazijo nikakršnih težav. Le-te pa so očitnejše ostalim družinskim članom ali bližnjim. Če pri svojem bližnjem opazite demenci podobne simptome, ga čimprej napotite k osebnemu zdravniku. Zgodnja diagnoza in ukrepi lahko namreč pomagajo preprečiti prehitro napredovanje bolezni in pomembno izboljšajo kakovost življenje bolnika ter svojcev. Specialist nevrolog bo ocenil funkcionalno stopnjo eventualne demence z različnimi kognitivnimi testi in kliničnim pregledom posameznika ter priporočil nadaljnjo terapijo. Specialist nevrolog na podlagi te ocene in pregleda MRI preiskave možganovine določi, ali je oseba primerna tudi za TPS® terapijo z Neurolith sistemom.
Kaj se pri Alzheimerjevi bolezni dogaja v možganih
V možganih se pri Alzheimerjevi bolezni pričnejo dogajati mikroskopske spremembe že leta, preden se pojavijo prvi simptomi bolezni.
Možgani so sestavljeni iz več milijonov možganskih celic ali nevronov. Vsak nevron tvori povezave s številnimi drugimi nevroni in tako nevroni tvorijo nevronske mreže. Posamezni skupki nevronov imajo posebne naloge. Nekateri nevroni so na primer zadolženi za vid, drugi za sluh, nekateri so specializirani za motoriko, spet drugi pa za učenje, razmišljanje in pomnjenje informacij.
Da vsi ti procesi delujejo nemoteno, morajo skupki nevronov delovati kot majhne tovarne. Njihove naloge so, da sprejemajo »energente« (hranila), tvorijo energijo, producirajo »orodja« (v obliki encimov in živčnih prenašalcev) ter iz celic odstranijo odpadke. Nevroni morajo tudi predelati določene informacije, jih shraniti in informacijo posredovati še ostalim celicam. Da vse poteka nemoteno, potrebujejo celice zadosti hranil in kisika. Ti procesi potekajo zelo natančno in usklajeno.
Znanstveniki menijo, da je Alzheimerjeva bolezen posledica okvare v nekem delu »celične tovarne«. Ni še znano, zakaj in točno v katerem delu se težava prične, vendar tako kot v pravi tovarni tudi v možganih težava v enem sistemu povzroči neusklajenost v celičnih procesih in težave tudi v drugih delih možganov. Ko se težava razširi, celice izgubijo svojo normalno sposobnost delovanja in sčasoma odmrejo, kar povzroči ireverzibilne spremembe v možganih.
Glavni dejavnik, ki zmoti normalno delovanje nevronov pri Alzheimerjevi bolezni naj bi bili dve nepravilno zviti beljakovini – to sta amiloid beta in protein tau. Ti dve nepravilno zviti beljakovini se začneta odlagati v možganskih celicah kot odpad, ki ga nevroni ne morejo razgraditi, zato se začne kopičiti. Kopičenje nenormalno zvitih beljakovin ovira normalno delovanje nevronov in komunikacije med njimi, zato začnejo le-ti postopno odmirati.
Študije so pokazale, da tudi zdravi starostniki razvijejo nekaj nepravilno razvitih beljakovin, ki se nato odlagajo v možganih, vendar se pri Alzheimerjevi bolezni to zgodi v mnogo večji meri ter po predvidljivem vzorcu. Kopičenje se pri Alzheimerjevih bolnikih prične v predelih možganov, odgovornih za učenje in spomin, kasneje pa se razširi tudi na ostale predele.
Odmiranje možganskih celic zaradi kopičenja beta amiloida in proteina tau je glavni vzrok simptomov Alzheimerjeve bolezni.
Kakšne so možnosti zdravljenja
Alzheimerjeva bolezen je kompleksna bolezen, za katero trenutno na žalost še ne poznamo zdravila, ki bi ustavilo napredovanje in povrnilo izgubljeno možgansko funkcijo.
Trenutno poskušamo z zdravili in drugimi ukrepi predvsem nekoliko upočasniti napredovanje in lajšati simptome bolezni, kar lahko občutno izboljša kvaliteto življenja bolnikov in svojcev. Pomembno je, da bolnik ob pravem času prejme pravo zdravilo.
Trenutno večina zdravnikov ubere pristop zdravljenja, ki se osredotoča na pomoč bolnikom, da čimbolj ohranijo mentalne zmožnosti, kontrolo vedenjskih sprememb ter zdravljenje pridruženih bolezni.
Poleg zdravljenja z zdravili pa se danes uporabljajo številne sočasne terapije, katerih cilj je spodbujanje duševnih sposobnosti obolelih ali ohranjanje teh sposobnosti čim dlje, izboljšanje splošne kakovosti življenja in s tem razbremenitev svojcev.
Transkaranialna pulzna stimulacija
Ena izmed možnosti nemedikamentoznega zdravljenja Alzheimerjeve bolezni je tudi transkranialna pulzna stimulacija (TPS®), ki jo izvajamo v Centru fizioterapije Ljubljana.
Uporablja se pri bolnikih z blago do zmerno Alzheimerjevo boleznijo. Cilj zdravljenja s transkranialno pulzno terapijo je spodbujati ter ohranjati duševne sposobnosti ljudi z Alzheimerjevo boleznijo.
Transkranialna pulzna stimulacija temelji na akustičnih impulzih, ki jih uporabljamo za stimulacijo predelov možganov, ki so pri Alzheimerjevi demenci najbolj prizadeti. Tako spodbujamo tvorbo novih krvnih žil v možganih, kar pa olajša regeneracijo možganskih celic. Pri TPS® terapiji se povečajo prepustnost celičnih sten in metabolična aktivnost; spodbuja se nevromodulacija znotraj CŽS.
Terapija je neboleča, varna in enostavna. Običajno traja 30 minut; terapevtski paket obsega 6 terapij, izvedenih v dveh tednih. Po zaključitvi osnovnega terapevtskega programa (6 terapij v dveh tednih) se priporočajo obnovitvene terapije enkrat mesečno.
Poudariti pa je treba, da tudi s transkranialno pulzno stimulacijo bolnika ne moremo ozdraviti Alzheimerjeve bolezni, lahko pa z njo poskušamo preprečiti napredovanje bolezni in ohranjamo določen nivo funkcioniranja posameznika.