Bližnji, družinski člani, partnerji, prijatelji in sodelavci smo pogosto prvi, ki pri drugem opazimo spremembe v vedenju, spominu, razpoloženju in sposobnosti opravljanja vsakodnevnih nalog. Spremembe najprej pripišemo stresu, utrujenosti ali starosti. Če pa vemo, kako se kaže demenca, si lahko pravočasno zastavimo vprašanje: kaj pa, če je to bolezen?
Znaki demence so spremembe v spominu, mišljenju, vedenju in sposobnosti opravljanja vsakodnevnih opravil, ki se ponavljajo, s časom stopnjujejo in jih ne moremo pojasniti s stresom, utrujenostjo ali običajnim staranjem. Demenca ni normalen del staranja. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je leta 2021 z demenco živelo 57 milijonov ljudi, vsako leto pa se pojavi skoraj 10 milijonov novih primerov (Vir: WHO). V Sloveniji je po podatkih društva Spominčica leta 2022 z demenco živelo več kot 47.000 oseb, do leta 2050 naj bi jih bilo okoli 85.000, zanje pa skrbi več kot 100.000 svojcev (Vir: Spominčica Alzheimer Slovenija).
Kateri so najpogostejši znaki demence?
Osem najpogostejših znakov demence je: motnje spomina, težave pri opravljanju vsakodnevnih nalog, zmedenost pri orientaciji, težave pri izražanju misli, spremembe v vedenju in razpoloženju, težave s koncentracijo in odločanjem, pogosto izgubljanje predmetov ter težave pri načrtovanju in reševanju problemov. O bolezni govorimo, kadar se znaki ponavljajo, s časom stopnjujejo in ovirajo samostojno življenje. Dokončno diagnozo lahko postavi le zdravnik.
Zakaj je pomembno, da znake demence prepoznamo čim prej?
Zgodnje prepoznavanje znakov demence omogoča pravočasno diagnozo, zdravljenje v fazi, ko ima največ učinka, in načrtovanje oskrbe, dokler oseba še lahko sodeluje pri odločitvah. Sodelovanje vseh treh vpletenih (bolnik, svojci in zdravnik) je pomembno iz štirih razlogov:
- Zdravljenje v začetni fazi. Zdravila in nefarmakološki pristopi najbolje delujejo, dokler je upad kognitivnih sposobnosti blag. Poleg konvencionalnega zdravljenja so bolnikom na voljo tudi dopolnilne terapije, kot je transkranialna pulzna stimulacija (TPS), namenjene lajšanju simptomov nevrodegenerativnih bolezni.
- Pravilna diagnoza. Podobne znake povzročajo tudi ozdravljiva stanja, na primer depresija, motnje delovanja ščitnice, pomanjkanje vitamina B12 ali stranski učinki zdravil. Diagnostika ta stanja izključi in določi vrsto demence, od katere je odvisen načrt zdravljenja.
- Načrtovanje prihodnosti. Oseba z demenco in družina lahko pravočasno uredita pravne in finančne zadeve, prilagodita dom in poskrbita za varnost, dokler je oseba še sposobna soodločati.
- Podpora in izobraževanje. V Sloveniji svetovanje, izobraževanja in skupine za svojce nudi društvo Spominčica Alzheimer Slovenija, ki povezuje tudi mrežo Demenci prijaznih točk po vsej državi.
Kaj povzroča znake demence?
Znake demence povzročata poškodba in propadanje možganskih celic ter spremembe v možganskih strukturah. Prizadete so povezave med nevroni in ravni nevrotransmiterjev (prenašalcev signalov), zato začnejo pešati spomin, učenje, pozornost, govor in odločanje. Spremembe v kogniciji so tiste, ki se pokažejo navzven, in prav te opazijo svojci.
Kateri predeli možganov so prizadeti, je odvisno od vrste demence. Pri Alzheimerjevi bolezni se nenormalno zvite beljakovine (beta-amiloid in tau) najprej kopičijo v hipokampusu in bližnjih predelih senčnega režnja, ki so odgovorni za spomin in učenje. Pri frontotemporalni demenci je najprej prizadet čelni reženj, ki uravnava vedenje, presojo in načrtovanje. Pri vaskularni demenci možganske celice odmirajo zaradi motenj v prekrvavitvi, na primer po možganski kapi.
Vloga dednosti je pri večini oblik demence omejena. Redke dedne oblike Alzheimerjeve bolezni se pojavijo pred 65. letom, pri pogostejši pozni obliki pa geni (na primer različica APOE ε4) tveganje le povečajo in bolezni ne določajo. Več o tem, ali je demenca dedna, smo zapisali v ločenem prispevku, pregled genetskih dejavnikov pa ponuja tudi članek Genetics of Dementia (Seminars in Neurology, 2011).
Na velik del tveganja lahko vplivamo sami. Komisija revije The Lancet je v poročilu iz leta 2024 opredelila 14 dejavnikov tveganja, na katere je mogoče vplivati: nizka izobrazba, izguba sluha, visok krvni tlak, kajenje, debelost, depresija, telesna nedejavnost, sladkorna bolezen, čezmerno pitje alkohola, poškodba glave, onesnažen zrak, socialna izolacija, visok LDL holesterol in nezdravljena izguba vida. Z njihovim obvladovanjem bi lahko preprečili ali odložili okoli 45 % primerov demence (Vir: The Lancet Commission, 2024).
Katere vrste demence poznamo in kako se razlikujejo njihovi znaki?
Demenca ni ena bolezen, temveč skupno ime za skupino bolezni, ki povzročajo postopen in trajen upad kognitivnih funkcij. Najpogostejša je Alzheimerjeva bolezen, ki po podatkih WHO prispeva 60 do 70 % vseh primerov. Sledijo ji vaskularna demenca, demenca z Lewyjevimi telesci in frontotemporalna demenca, pogoste so tudi mešane oblike. Demenca in Alzheimerjeva bolezen torej nista sopomenki; razliko med demenco in Alzheimerjevo boleznijo pojasnjujemo v ločenem članku.
Vrste demence se razlikujejo po vzroku, prizadetih predelih možganov, prvih znakih in poteku. Isti znak, na primer motnje spomina, je pri eni vrsti prvi in najbolj izrazit, pri drugi pa se pojavi šele pozneje.
| Vrsta demence | Glavni vzrok | Značilni zgodnji znaki | Potek |
|---|---|---|---|
| Alzheimerjeva bolezen | Kopičenje beljakovin beta-amiloid in tau, najprej v hipokampusu | Pozabljanje nedavnih dogodkov, ponavljanje vprašanj, iskanje besed, težave z orientacijo | Počasen, postopen upad skozi več let |
| Vaskularna demenca | Motnje prekrvavitve možganov (možganska kap, okvare drobnih žil) | Upočasnjeno mišljenje, težave z načrtovanjem in pozornostjo, nihanje razpoloženja; spomin je lahko sprva ohranjen | Pogosto stopničast, s poslabšanji po novih žilnih dogodkih |
| Demenca z Lewyjevimi telesci | Kopičenje beljakovine alfa-sinuklein v nevronih | Nihanje pozornosti in budnosti, vidne halucinacije, togost in tresenje kot pri Parkinsonovi bolezni, nemirno spanje | Postopen upad z izrazitimi nihanji iz dneva v dan |
| Frontotemporalna demenca | Propadanje čelnega in senčnega režnja | Spremembe osebnosti in vedenja, izguba zadržkov, apatija ali težave z govorom; spomin je sprva ohranjen | Pogosto se začne pred 65. letom, lahko napreduje hitreje kot Alzheimerjeva bolezen |
8 znakov demence: kako jih prepoznamo v vsakdanjem življenju
V nadaljevanju je vsak od osmih znakov demence opisan na konkretnem primeru iz vsakdanjega življenja. Pri vsakem pojasnimo, zakaj se pojavi in kako lahko svojci osebi z demenco pomagamo. Znaki se redko pojavijo vsi hkrati; običajno se začnejo z enim ali dvema, ki se v mesecih stopnjujeta.
1. Motnje spomina
Motnje spomina so najpogostejši prvi znak demence, zlasti Alzheimerjeve bolezni. Oseba težko oblikuje nove spomine in izgublja nedavne, medtem ko so spomini iz mladosti pogosto še dolgo ohranjeni. V praksi to pomeni, da oseba:
- se ne spomni, kaj je jedla za zajtrk, ali kam je odložila ključe od doma;
- v nekaj minutah večkrat zastavi isto vprašanje;
- pozabi priti na dogovorjeni sestanek ali obisk;
- pozabi imena družinskih članov in ne prepozna znanih obrazov;
- se težko spomni preteklih dogodkov, kot so rojstni dnevi, počitnice in prazniki.
Zakaj se pojavijo: pri Alzheimerjevi bolezni se nenormalno zvite beljakovine kopičijo v hipokampusu, predelu možganov, ki nove informacije zapisuje v dolgoročni spomin. Zato je najprej prizadet spomin za sveže dogodke, ne pa spomin na oddaljeno preteklost.
Kako pomagamo: na vprašanja odgovarjamo mirno, tudi če se ponavljajo, pomembne informacije zapišemo na vidno mesto (koledar, tabla v kuhinji) in uvedemo stalno dnevno rutino. Na spominske mreže cilja tudi transkranialna pulzna stimulacija (TPS), ki jo v Nevrocentru izvajamo kot dopolnilno terapijo. V pilotni raziskavi s 35 bolniki z Alzheimerjevo boleznijo (Beisteiner in sod., 2019) so se rezultati kognitivnega testa CERAD po šestih obravnavah v dveh tednih izboljšali, učinek pa je trajal do tri mesece; večje kontrolirane raziskave še potekajo (Vir: Advanced Science).
2. Težave pri opravljanju vsakodnevnih nalog
Težave pri opravljanju vsakodnevnih nalog pomenijo, da oseba z demenco postopoma izgublja sposobnost samostojnega opravljanja rutinskih opravil, ki jih je prej obvladala brez razmišljanja: kuhanja, oblačenja, uporabe telefona, plačevanja računov ali jemanja zdravil. Postaja vedno manj samostojna in potrebuje več podpore bližnjih ali skrbnikov.
Osebe z demenco imajo težave pri vsakodnevnih opravilih iz štirih glavnih razlogov:
- Kognitivne težave: oseba se ne spomni navodil in zaporedja korakov, ki so potrebni, da nalogo opravi do konca.
- Spremembe motoričnih sposobnosti: težave pri oblačenju, umivanju, hranjenju ali uporabi pripomočkov.
- Zmanjšana sposobnost organizacije: oseba težje načrtuje, razume in izvede postopke, kot sta priprava obroka ali gospodinjsko opravilo.
- Izguba orientacije: oseba se zmede glede datuma, letnega časa, dneva, ljudi ali okolja, v katerem se nahaja.
Kako pomagamo: cilj zdravljenja, prilagoditve okolja in podpore bližnjih je, da oseba čim dlje ostane samostojna. Opravila razdelimo na majhne korake, ohranimo znano ureditev doma in pomagamo šele takrat, ko oseba pomoč res potrebuje, ne prej.
3. Zmedenost pri orientaciji
Zmedenost pri orientaciji je znak demence, pri katerem oseba izgubi občutek za kraj, čas in prostor. Ne ve, kje je, kateri dan ali letni čas je, ali kako priti domov po poti, ki jo je prehodila že stokrat.
Primer: oseba z demenco se odpravi na sprehod po soseski. Med sprehodom se zmede in ugotovi, da se ne spomni, kje je in kako priti nazaj domov. Okolica se ji zdi tuja; uličnih tabel in stavb, ki bi jo lahko usmerile, ne prepozna in jih ne zna povezati s tem, kar je o soseski vedela prej. Kmalu postane nemirna in zaskrbljena. Tudi če mimoidoče zaprosi za pomoč, se po njihovih navodilih težko orientira.
Zakaj se pojavi: degenerativne spremembe prizadenejo predele možganov, ki obdelujejo informacije o kraju, času in prostoru. Oseba izgubi občutek za čas, ne zazna orientacijskih točk in se ne spomni, kako je prišla do neke lokacije.
Kako pomagamo: oseba se v takšnih situacijah počuti prestrašeno in negotovo, zato potrebuje podporo pri orientaciji in gibanju ter varno, znano okolje. Odtavanje je pogosto: po oceni ameriškega združenja Alzheimer’s Association do 60 % oseb z demenco v poteku bolezni vsaj enkrat odtava in ne najde poti domov (Vir: Agrawal in sod., 2021). Zato je smiselno, da ima oseba pri sebi kartico s kontaktnimi podatki svojcev, da sprehode načrtujemo v spremstvu in da v napredovali fazi bolezni razmislimo o GPS lokatorju.
4. Težave pri izražanju misli
Težave pri izražanju misli se pri demenci kažejo kot iskanje pravih besed, prekinjanje stavkov sredi misli, zamenjava besed z nadomestnimi izrazi in težave s sledenjem pogovoru. Oseba ve, kaj želi povedati, a misli ne uspe oblikovati v povezan stavek.
Primer: oseba z demenco želi družinskemu članu povedati, da jo je presenetil obisk prijatelja. Pri tem se bori z iskanjem besed in se izrazi v nepovezanih drobcih: »Nekdo … prišel … presenečenje … prijatelj … čakaj … kaj sem hotel … pozabil sem … presenečenje … prišel.«
Zakaj se pojavijo: spremembe v možganih prizadenejo predele, ki skrbijo za izbiro besed in tvorjenje stavkov. Oseba se izgubi med pripovedovanjem, težje sledi temi pogovora, izguba spomina pa povzroči, da nekoč znane besede nadomesti z opisi (»tisto za pisanje« namesto »svinčnik«).
Kako pomagamo: vzamemo si čas za poslušanje, ne dokončujemo stavkov namesto osebe, govorimo počasi in v kratkih stavkih, vprašanja po potrebi mirno ponovimo. Pomagajo tudi geste, slike in predmeti, na katere lahko pokažemo.
5. Spremembe v vedenju in razpoloženju
Spremembe v vedenju in razpoloženju so pri demenci nenadne, za osebo netipične spremembe značaja: prej mirna in ljubeča oseba postane razdražljiva, jokava, nemirna, sumničava ali apatična, razpoloženje pa se lahko spremeni v nekaj minutah. Pri frontotemporalni demenci so takšne spremembe pogosto prvi znak, še pred težavami s spominom.
Primer: med družinskim kosilom se oseba začne jeziti in vpiti na ostale zaradi nepomembnih stvari, kot je napačna postavitev pribora na mizi ali prevroča juha.
Zakaj se pojavijo: spremembe v možganih prizadenejo uravnavanje čustev, obdelavo informacij in nadzor vedenja. Spremeni se tudi ravnovesje nevrotransmiterjev; zmanjšane ravni serotonina so povezane z depresijo, ki pogosto spremlja demenco. Izbruhi jeze in zmedenosti niso hoteni in oseba jih ne počne namerno; so posledica bolezni.
Kako pomagamo: na izbruhe ne odgovarjamo z jezo ali kritiko, temveč z mirnim glasom, preusmeritvijo pozornosti in odstranitvijo sprožilca (hrup, gneča, utrujenost). Oseba z demenco potrebuje mirno in varno okolje, v katerem lahko izrazi svoje potrebe. O depresivnih simptomih se pogovorimo z zdravnikom, ki lahko predpiše antidepresiv ali drugo obliko pomoči. V raziskavi Matt in sod. (2022) so se pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo po dveh do štirih tednih TPS terapije znižale ocene depresivnih simptomov; več o tem, kako TPS lajša simptome depresije pri bolnikih z Alzheimerjevo demenco.
6. Težave s koncentracijo in odločanjem
Težave s koncentracijo in odločanjem pomenijo, da oseba z demenco težko zadrži pozornost na eni nalogi in se ne zmore odločiti niti pri preprostih vsakodnevnih izbirah, ker ne more več primerjati možnosti in pretehtati posledic.
Primer: oseba mora izbrati primerno oblačilo za vreme. Prej je bila vedno urejena in se je o svojem videzu odločala sama, zdaj pa stoji pred omaro in se ne more odločiti. Zmedeno premišljuje, katero oblačilo bi bilo primerno za zunanjo temperaturo, hkrati udobno in da ji dobro pristoji. O tem lahko premišljuje zelo dolgo.
Zakaj se pojavijo: demenca otežuje usmerjanje pozornosti in obdelavo več informacij hkrati. Oseba ne zmore učinkovito primerjati možnosti in izbrati najboljše, zato pri odločitvi obtiči.
Kako pomagamo: število možnosti zmanjšamo (dve oblačili namesto cele omare), ponudimo jasne smernice in spodbudo ter naloge poenostavimo. Oseba z demenco najbolje deluje v strukturiranih, predvidljivih rutinah.
7. Pogosto izgubljanje predmetov in težave pri sledenju navodilom
Pogosto izgubljanje predmetov pri demenci ni običajna raztresenost, temveč odlaganje stvari na nenavadna mesta (ključi v hladilniku, očala v omari s perilom), ne da bi oseba znala v mislih ponoviti korake in predmet najti. Pogosto ga spremljajo težave pri sledenju navodilom, tudi povsem preprostim.
Primer: osebo prosimo, naj si pripravi skodelico čaja. Začne se sprehajati po hiši in se v kuhinjo vrne brez skodelice ali brez čaja. Pozabi, kje so čajne vrečke, ne spomni se, da mora najprej zavreti vodo, skodelico pa odloži nekam, kjer je pozneje ne najde. Podobno ne najde ključev, očal ali telefona, čeprav jih je imela še pred nekaj trenutki v rokah.
Zakaj se pojavi: oseba se ne spomni zaporedja korakov in ne more v mislih preveriti, kje je predmet nazadnje odložila. Kadar predmetov ne najde, včasih obtoži druge, da so jih vzeli, kar je prav tako posledica bolezni in ne slabe volje.
Kako pomagamo: zagotovimo urejeno in predvidljivo okolje: pogosto uporabljene predmete odlagamo vedno na isto, vidno mesto in ga označimo (nalepka, škatla z napisom). Navodila dajemo po en korak naenkrat in počakamo, da je opravljen, preden povemo naslednjega.
8. Spremembe v sposobnostih načrtovanja in reševanja problemov
Težave pri načrtovanju in reševanju problemov pomenijo, da oseba z demenco ne zmore več organizirati nalog z več koraki, ki jih je prej obvladala: sestaviti nakupovalnega seznama, slediti receptu, urediti plačil ali rešiti nepričakovane težave doma.
Primer: oseba ne zmore sestaviti nakupovalnega seznama za vse, kar doma potrebuje, se zmede glede količin ali kupi nekaj, česar sploh ne potrebuje. Če se pokvari gospodinjski aparat ali pušča WC kotliček, ne zna sama ugotoviti, kaj je narobe, in poiskati rešitve. Naloga, ki ji prej ni predstavljala izziva, se ji zdaj zdi prezahtevna.
Zakaj se pojavijo: načrtovanje, presojo in reševanje problemov (tako imenovane izvršilne funkcije) uravnava čelni reženj. Ko je prizadet, oseba težko razčleni problem na korake in predvidi posledice.
Kako pomagamo: zapletene naloge razčlenimo na manjše korake, ponudimo jasna pisna navodila in preverimo, ali je naloga dokončana. Finančne zadeve (plačila, bančne kartice, telefonski klici neznancev) pravočasno zaščitimo, saj osebe z demenco pogosto postanejo žrtve prevar.
Normalno staranje ali znak demence? Primerjava po osmih znakih
Občasna pozabljivost je del staranja; demenca pa je bolezen, ki vsakdanje življenje ovira. Spodnja tabela za vsakega od osmih znakov prikazuje, kaj je še običajno in kaj kaže na bolezen.
| Znak | Običajno staranje | Možni znak demence |
|---|---|---|
| Spomin | Občasno pozabite ime ali dogovor, a se ga pozneje spomnite. | Pozabljate nedavne dogovore in imena bližnjih ter ponavljate ista vprašanja. |
| Vsakodnevne naloge | Občasno potrebujete pomoč pri novi napravi ali programu. | Ne zmorete več dolgo znanih opravil, kot sta kuhanje ali uporaba telefona. |
| Orientacija | Za trenutek ne veste, kateri dan je, a hitro ugotovite. | Izgubite se na znani poti, ne veste, kateri letni čas ali leto je. |
| Izražanje misli | Včasih iščete pravo besedo. | Ustavljate se sredi stavka, besede nadomeščate z opisi, ne sledite pogovoru. |
| Vedenje in razpoloženje | Imate svoje navade in ste občasno slabe volje. | Osebnost se opazno spremeni: nenadna razdražljivost, sumničavost ali apatija. |
| Koncentracija in odločanje | Kakšna odločitev vam občasno vzame več časa. | Ne zmorete se odločiti pri preprostih izbirah, pozornost hitro uhaja. |
| Izgubljanje predmetov | Ključe založite, a jih z iskanjem najdete. | Predmete odlagate na nenavadna mesta in ne znate ponoviti korakov, da bi jih našli. |
| Načrtovanje | Občasna napaka pri računih ali nakupovalnem seznamu. | Ne zmorete več slediti receptu, urediti plačil ali sestaviti seznama. |
Kdaj zaradi znakov demence k zdravniku?
K zdravniku pojdite, ko znaki trajajo več mesecev, se stopnjujejo in začnejo ovirati vsakdanje življenje ali varnost osebe. Prvi korak je osebni zdravnik, ki opravi kratek kognitivni presejalni test, pregleda zdravila in s krvnimi preiskavami izključi ozdravljive vzroke (motnje ščitnice, pomanjkanje vitamina B12, depresijo). Po potrebi osebo napoti k nevrologu ali psihiatru, ki z natančnejšim nevropsihološkim testiranjem in slikanjem možganov določi vrsto demence.
Za prvo orientacijo lahko doma uporabite hitri test za demenco, ki pa ne nadomešča zdravniškega pregleda. Svojcem svetovanje in podporo nudi tudi društvo Spominčica Alzheimer Slovenija. Za posvet o dopolnilnem zdravljenju s TPS smo vam v Nevrocentru na voljo prek strani Kontakt ali po telefonu +386 40 466 888.
Ali obstaja zdravilo za demenco?
Zdravila, ki bi demenco pozdravilo, trenutno ni. Demenca je progresivna nevrodegenerativna bolezen, obstajajo pa zdravila in terapevtski pristopi, ki upočasnijo napredovanje simptomov in izboljšajo kakovost življenja. Zdravljenje demence je kompleksen proces, ki združuje več pristopov:
- Zdravila za demenco: zaviralci holinesteraze (donepezil, rivastigmin, galantamin) in memantin pri Alzheimerjevi bolezni lajšajo simptome, a bolezni ne ustavijo.
- Zdravila, ki delujejo na potek bolezni: protitelesi proti beta-amiloidu lekanemab (Leqembi) in donanemab (Kisunla) sta bili v Evropski uniji odobreni leta 2025 (lekanemab aprila, donanemab septembra) za ozko skupino bolnikov v zgodnji fazi Alzheimerjeve bolezni in pod strogimi pogoji; o dostopnosti v Sloveniji odločajo nacionalni postopki (Vir: Alzheimer Europe).
- Zdravila za spremljajoče simptome: antidepresivi, zdravila za motnje spanja in nemir, vedno pod nadzorom zdravnika.
- Spremembe življenjskega sloga: redna telesna vadba, dovolj spanja, uravnotežena prehrana, nadzor krvnega tlaka in holesterola.
- Kognitivna stimulacija: križanke, družabne igre, branje, glasba in druženje, ki spodbujajo umske sposobnosti.
- Nefarmakološke terapije: kognitivno-vedenjska terapija, delovna terapija, fizioterapija ter transkranialna pulzna stimulacija (TPS), ki z akustičnimi impulzi stimulira prizadete predele možganov in se uporablja kot dopolnilo k standardnemu zdravljenju.
- Podpora skrbnikom in družini: izobraževanje, skupine za svojce in razbremenilne oblike varstva.
- Varno okolje: prilagoditev doma ter ureditev ustreznega varstva in nadzora, ko bolezen napreduje.
Pogosta vprašanja o znakih demence
Kateri je najpogostejši prvi znak demence?
Najpogostejši prvi znak je motnja kratkoročnega spomina: pozabljanje nedavnih dogodkov in dogovorov ter ponavljanje istih vprašanj. To velja za Alzheimerjevo bolezen, ki prispeva 60 do 70 % primerov demence. Pri frontotemporalni demenci so prvi znak spremembe vedenja, pri vaskularni pa upočasnjeno mišljenje in težave z načrtovanjem.
V kateri starosti se pojavijo znaki demence?
Večina primerov se pojavi po 65. letu in tveganje s starostjo narašča. Pri do 9 % obolelih se znaki začnejo pred 65. letom; takrat govorimo o demenci z zgodnjim začetkom (Vir: WHO). Znaki pred 65. letom zahtevajo enako resno obravnavo kot pri starejših.
Kako hitro napredujejo znaki demence?
Praviloma počasi, skozi več let, potek pa je odvisen od vrste demence, starosti, pridruženih bolezni in zdravljenja. Alzheimerjeva bolezen napreduje postopno, vaskularna demenca pogosto stopničasto po novih žilnih dogodkih, frontotemporalna demenca pa je lahko hitrejša. Zgodnje zdravljenje in obvladovanje dejavnikov tveganja potek upočasnita.
Ali lahko znake demence upočasnimo?
Da. Zdravila, kognitivna stimulacija, telesna dejavnost in urejen življenjski slog upočasnijo napredovanje simptomov. Po oceni komisije revije The Lancet (2024) je z obvladovanjem 14 dejavnikov tveganja, kot so visok krvni tlak, izguba sluha, kajenje in socialna izolacija, mogoče preprečiti ali odložiti okoli 45 % primerov demence.
Kaj naj storim, če se oseba z demenco izgubi?
Takoj pokličite policijo na 113 in navedite opis osebe, oblačil ter kraj, kjer ste jo nazadnje videli. Preventivno poskrbite, da ima oseba pri sebi kartico s kontaktnimi podatki svojcev, pri napredovali bolezni pa razmislite o GPS lokatorju. Odtava do 60 % oseb z demenco, zato takšna priprava ni pretiravanje.
Viri
- World Health Organization: Dementia (fact sheet)
- Spominčica Alzheimer Slovenija: O demenci
- Livingston G. in sod.: Dementia prevention, intervention, and care: 2024 report of the Lancet standing Commission, The Lancet, 2024
- Agrawal A. K. in sod.: Approach to Management of Wandering in Dementia, Indian Journal of Psychological Medicine, 2021
- Genetics of Dementia, Seminars in Neurology, 2011
- Beisteiner R. in sod.: Transcranial Pulse Stimulation with Ultrasound in Alzheimer’s Disease, Advanced Science, 2019
- Alzheimer Europe: European Commission grants a marketing authorisation for anti-amyloid drug donanemab, 2025
Vsebina je informativne narave in ne nadomešča zdravniškega pregleda. Ob znakih demence se posvetujte z osebnim zdravnikom.
