Bližnji, družinski člani, partnerji, prijatelji in sodelavci, smo pogosto tisti, ki pri drugemu opazimo spremembe v vedenju, spominu, razpoloženju in sposobnostih izvajanja vsakodnevnih nalog.
Spremembe lahko pripišemo stresu, s katerim se posameznik sooča, starosti, ali čemu drugemu.
Vendar, če nekaj vemo o tej najbolj pogosti nevrodegenerativni bolezni, se lahko vprašamo: »Kaj pa, če je to demenca?«
Zato je pomembno, da vemo, kateri so prvi znaki demence, kako zgodnje simptome na pravilen način interpretiramo, ter da razumemo, zakaj se vse to dogaja. Le tako lahko naredimo prvi korak in stopimo v stik s strokovnjaki, ki opravijo diagnostične preiskave.
Zgodnja prepoznava bolezni in sodelovanje vseh treh vpletenih (bolnik, svojci in zdravnik) lahko prispeva k pravočasni diagnozi, načrtovanju ustrezne oskrbe in boljšemu upravljanju demence.
Demenca znaki – zakaj je pomembno, da jih prepoznamo čim prej?
Pravočasno prepoznavanje znakov demence je pomembno iz naslednjih razlogov:
- Demenca zdravljenje v začetnih fazah – zgodnje zdravljenje in upravljanje bolezni pomaga upočasniti napredovanje bolezni in izboljšati kakovost življenja. Poleg konvencionalnega zdravljenja so bolnikom na voljo tudi tehnološko napredne terapije, ki so namenjene zmanjševanju simptomov nevrodegenerativnih obolenj demence.
- Pravilna diagnoza – je ključna za določitev ustreznega načrta zdravljenja in oskrbe, pomaga pa tudi izločiti druge vzroke simptomov.
- Načrtovanje prihodnosti – zgodnje prepoznavanje demence omogoča obolelemu in njegovi družini, da načrtujejo in se pripravijo na zdravljenje, oskrbo in način življenja, ter sprejmejo preventivne ukrepe za varnost osebe z demenco.
- Podpora in izobraževanje – na voljo je kar nekaj organizacij in skupin, ki nudijo podporo, informacije, svetovanje in izobraževanje za osebo, ki živi s to boleznijo, in za njeno družino.
Demenca – vzroki s spremembami v možganskih strukturah
Vzrok vsem znakom, ki jih kaže oseba z demenco, je poškodba in degeneracija možganskih celic ter spremembe v možganskih strukturah.
Vzroki teh sprememb so dobro znani, natančni mehanizmi razvoja demence pa niso še v celoti razumljeni. Raziskovalci tudi skušajo ugotoviti, ali je demenca dedna, ter kaj vse vpliva na njen nastanek.
Tukaj si lahko preberete več o tem, kako genetika vpliva na nastanek demence.
Do zdaj vemo, da gre za poškodbe možganskih celic in tkiv, zlasti v predelih, ki so odgovorni za koncentracijo in kognitivne funkcije, kot je frontalni reženj.
Prihaja tudi do prekinitev ali poškodb v povezavah med možganskimi celicami, ter do sprememb v ravneh nevrotransmitorjev.
Vse te spremembe v možganih vplivajo na kognitivne procese, vključno s spominom, učenjem, pozornostjo, sposobnostjo sprejemanja odločitev, itd. Spremembe v kogniciji pa so tiste, ki se pokažejo tudi navzven, zato predstavljajo pomemben del prepoznavanja znakov demence.
Različne vrste demence različni znaki bolezni?
Če se vprašamo »kaj je demenca?« na splošno, lahko rečemo, da gre za nevrološko stanje, ki se kaže s postopnim in trajnim poslabšanjem kognitivnih funkcij. Vendar poznamo različne vrste demence kot skupino bolezni, ki vplivajo na možgane.
Najbolj pogosta oblika demence je Alzheimerjeva bolezen. Tukaj si lahko preberete bolj podroben opis in značilnosti Alzheimerjeve bolezni. Poznamo pa tudi druge vrste, kot je vaskularna demenca, demenca z Lewyjevimi telesci in frontotemporalna demenca. Pravilna uporaba terminologije zatorej pravi, da obstaja razlika med demenco in Alzheimerjevo boleznijo.
Različne vrste demence se med seboj razlikujejo glede na vzroke, specifične spremembe v možganih, simptome in potek bolezni. V tem smislu se znaki demence lahko nekoliko razlikujejo, ali pa so nekateri simptomi bolj izraženi kot drugi.
Znaki demence – kateri so in kako jih prepoznamo?
V nadaljevanju so na konkretnih primerih predstavljeni najbolj pogosti znaki demence. Predstavljamo tudi mehanizme delovanja in usmeritve, kako lahko svojci nudimo oporo pri soočanju bolnika z določenim simptomom.
1. Motnje spomina
Motnje spomina pri osebi z demenco predstavljajo skupek težav glede oblikovanja novih spominov in ohranjanja obstoječih spominov. To se kaže na načine, da oseba:
- Se ne spomni, kaj je jedla za zajtrk, ali kam je odložila ključe od doma.
- Pozabi priti na dogovorjeni sestanek.
- Pozabi imena družinskih članov in drugih pomembnih oseb v njenem življenju.
- Ne prepozna znanih obrazov.
- Se težko spomni preteklih dogodkov, kot so rojstni dnevi, počitnice, prazniki.
Motnje spomina spadajo med najpogostejše simptome Alzheimerjeve bolezni. Kopičenje nenormalno zvitih beljakovin se odvija v predelih možganov, ki so odgovorni za spomin in učenje.
Ravno zato je terapija s transkranialno pulzno stimulacijo tako učinkovita, saj generira akustične pulze, ki se prenesejo v prizadeta področja možganov in tam stimulira možganske celice.
2. Težave pri opravljanju vsakodnevnih nalog
Demenca vpliva na sposobnost opravljanja vsakodnevnih nalog, zato bolnik lahko postaja vedno manj samostojen in potrebuje večjo podporo, oskrbo ali pomoč bližnjih ali skrbnikov.
Cilj zdravljenja skupaj s prilagajanjem okolja in podpro bližnjih je v tem, da bi oseba čim dlje časa ostala samostojna in skrbela zase. Osebe z demenco lahko doživljajo težave pri opravljanju vsakodnevnih nalog iz več razlogov:
- Kognitivne težave: oseba se težje spomni navodil in zaporedja korakov, da bi lahko neko nalogo v celoti opravila.
- Spremembe v motoričnih sposobnostih: oseba ima lahko težave pri oblačenju, umivanju, hranjenju, uporabi pripomočkov, itd.
- Zmanjšana sposobnost organizacije: oseba težje načrtuje, razume in izvaja postopke za dokončanje neke naloge, kot je kuhanje obroka, gospodinjska opravila, itd.
- Izguba orientacije: oseba se zmede glede datuma, letnega časa, dneva in ljudi. Lahko tudi ne prepozna okolja, v katerem se nahaja.
3. Zmedenost pri orientaciji
Oseba z demenco se odpravi na sprehod po soseski. Med sprehodom se zmede in opazi, da se ne spomni, kje se nahaja in kako priti nazaj domou.
Okolica se ji zdi tuja in je ne prepozna dobro. Uličnih tabel in stavb, ki bi jo lahko usmerili, ne prepozna in jih ne more povezati s prejšnjim znanjem o soseski. Kmalu postane nervozna in zaskrbljena. Četudi mimoidoče zaprosi za pomoč, se težko orientira glede na njihova navodila.
Degenerativne spremembe v možganih vplivajo na sposobnost obdelave informacij o kraju, času in prostoru. Oseba lahko izgubi občutek za čas, ne zazna jasnih orientacijskih znakov, ter se ne spomni, kako je prišla do neke lokacije.
Oseba z demenco se v takšnih situacijah ne počuti varno, je prestrašena in negotova.
Zato ji je potrebno nuditi podporo pri orientaciji in gibanju, ter varno okolje, ki je prilagojeno potrebam oseb z demenco.
Ustrezna oskrba in včasih tudi nadzor bolnika z demenco, posebej ko bolezen napreduje, je pomembna, saj krovna svetovna organizacija za Alzheimerjevo bolezen navaja, da se okoli 60% bolnikov vsaj enkrat izgubi oziroma odtava, ne da bi znali priti nazaj domou. To je eden izmed pogostih razlogov prijav, da se oseba pogrešana.
4. Težave pri izražanju misli
Oseba z demenco želi nekaj povedati družinskemu članu o tem, da ga je presenetil obisk prijatelja. Vendar se pri tem bori z iskanjem pravih besed, zato se zmedeno izrazi v nepovezanih besedah, kot na primer : »Nekdo…prišel…presenečenje…prijatelj…čakaj…uh…kaj sem mislil…oh, pozabil sem…nekaj…presenečenje…prišel.«
Spremembe v možganih vplivajo na sposobnost izbiranja besed in tvorjenja stavkov, osebe se lahko izgubijo med pripovedovanjem zgodbe, težje sledijo temi pogovora, izguba spomina pa povzroča, da nekoč znane besede dobijo sedaj nadomestne izraze.
Težave pri iskanju besed in sestavljanju koherentnih stavkov lahko precej otežujejo komunikacijo in vplivajo na sposobnost jasnega sporazumevanja. Oseba z demenco ob tem občuti frustracijo, zato je pomembno, da si vzamemo čas za poslušanje, ter ponavljamo besede in vprašanja. Lahko uporabimo tudi vizualne pripomočke in geste.
5. Spremembe v vedenju in razpoloženju
Oseba z demenco, ki je po značaju sicer mirna in ljubeča, postane razdražljiva, jokava, nemirna, in se pogosto pritožuje. Njeno razpoloženje se lahko hitro spremeni.
Na primer, med družinskim kosilom se oseba lahko začne jeziti in vpiti na ostale zaradi nepomembnih stvari, kot je napačna postavitev pribora na mizo, ali zaradi prevroče juhe.
Kot svojci ali skrbniki je pomembno, da se na izbruhe jeze ali zmedenosti ne odzovemo z jezo ali kritiko. Spremembe razpoloženja bolnika niso voljne, prav tako jih oseba ne počne namerno.
So posledica bolezni. Oseba z demenco potrebuje mirno in varno okolje za izrazitev potreb.
Spremembe v možganih vplivajo na uravnavanje čustev, procesiranje informacij in nadzor vedenja. Pogosto se bolniki borijo tudi z depresivnimi občutki.
Spremembe v ravnovesju nevrotransmitorjev lahko vplivajo na razpoloženje in vedenje. Na primer, zmanjšane ravni serotonina lahko povzročijo depresijo.
Čeprav bolniki običajno uživajo antidepresivna zdravila, so se tudi druge metode izkazale za učinkovite pri lajšanju simptomov depresije. Študije so pokazale, da transkranialna pulzna stimulacija (TPS®) s sistemom NEUROLITH® lajša simptome depresije pri bolnikih z Alzheimerjevo demenco.
6. Težave s koncentracijo in odločanjem
Oseba, ki trpi za demenco, se znajde v situaciji, ko mora izbrati primerno oblačilo za določeno vreme.
Čeprav je bila oseba prej vedno urejena in se je samostojno odločala o svojem videzu, zdaj stoji pred omaro z oblačili in se ne more odločiti, katero izbrati. Zmedeno premišljuje o tem, katero oblačilo bi bilo najbolj primerno za zunanje temperature, in da je hkrati udobno, ter da mu dobro pristoji. O tem se lahko odloča zelo dolgo časa.
Demenca otežuje usmerjanje pozornosti na določeno nalogo. Oseba se prav tako sooča z izzivi pri odločanju, saj težje obdeluje informacije in ne zmore učinkovito primerjati možnosti pri izbiranju najboljšega možnega rezultata.
Bolniki zato potrebujejo pomoč pri vsakodnevnih nalogah, kot je izbira oblačil. Potrebujejo jasne smernice in spodbujanje, da se lahko osredotočijo na določene vidike.
Naloge naj bodo čim bolj poenostavljene, saj oseba z demenco najbolje deluje v strukturiranih rutinah.
7. Pogosto izgubljanje predmetov in težave pri sledenju navodilom
Oseba z demenco težje sledi preprostim navodilom. Na primer, ko jo prosijo, naj si pripravi skodelico čaja, se oseba začne sprehajati po hiši in se vrne v kuhinjo brez skodelice ali tudi brez čaja. Pozabi, kje so čajne vrečke, se zmede, da mora najprej zavreti vodo za čaj, skodelico pa odloži nekam, kjer je potem ne najde.
Oseba ima tudi težave s pogostim izgubljanjem predmetov. Na primer, ne najde svojih ključev, očal za vid ali mobilnega telefona.
Pogosto se zmede, ker ne ve, kje bi lahko pustila te predmete, čeprav jih je imela še nekaj trenutkov pred tem v rokah.
Pomembno je, da bolniku zagotovimo urejeno in strukturirano okolje na način, da pogosto uporabljene predmete odlagamo na vidna mesta in jih ustrezno označimo.
8. Spremembe v sposobnostih načrtovanja in reševanja problemov
Preden je oseba razvila demenco, je bila sposobna organizirati in izvajati kompleksne naloge, sedaj pa ima težave pri načrtovanju vsakodnevnih opravil.
Na primer, ne zmore sestaviti nakupovalnega seznama za vse stvari, ki jih doma potrebuje, ali pa se zmede glede količine predmetov, morda celo kupi nekaj, kar sploh ne potrebuje.
Primer je lahko tudi ta da, če se pokvari gospodinjski aparat ali pušča WC kotliček, oseba ni sposobna samostojno diagnosticirati težavo in poiskati ustrezno rešitev.
Osebi to ne predstavlja izziva kot poprej, temveč se zmede, saj se ji zdi, da je naloga zanjo preveč zahtevna.
Oseba tako potrebuje dodatno podporo pri načrtovanju in reševanju problemov. Lahko ji pomagamo tako, da naloge poenostavimo, nudimo oporo pri razčlenjevanju kompleksnih problemov na manjše korake ter ponudimo jasna navodila za dokončanje naloge.
Obstaja najboljše zdravilo za demenco?
Na žalost trenutno ni zdravila oziroma metode, ki bi lahko ozdravilo demenco. Le-ta je namreč progresivna nevrodegenerativna bolezen, ki običajno napreduje s časom.
Kljub temu pa obstajajo zdravila in terapevtski pristopi, ki so namenjeni upočasnitvi napredovanja simptomov, kar posledično pomeni, da se izboljša kakovost življenja oseb z demenco.
Zdravljenje demence je kompleksen proces, ki vključuje več vidikov in pristopov, kot so:
- Zdravila: na primer zaviralci holinesteraze pri Alzheimerjevi bolezni
- Terapija z zdravili za obvladovanje simptomov: na primer antidepresivi, zdravila za težave s spanjem, itd.
- Spremembe življenjskega sloga: telesna vadba, dovolj spanja, uravnotežena prehrana.
- Kognitivna stimulacija: zajema aktivnosti, ki spodbujajo umske sposobnosti, kot je reševanje križank, družabne igre, itd.
- Terapevtski pristopi: demenca se lahko zdravi z ne invazivnimi tehnikami, kot je kognitivno-vedenjska terapija, fizioterapija, delovna terapija, ter transkranialna stimulacija, ki stimulira prizadete predele možganskega tkiva.
- Podpora skrbnikov in družinskih članov
- Ureditev ustreznega varstva in vzpostavitev varnega okolja za bolnika
