Razlikovanje je ključno tudi za nadaljnje raziskave in inovacije, ki se osredotočajo na specifične vrste demence. Pomembno je tudi za ugotavljanje ciljev raziskav in razvoj učinkovitejših terapevtskih pristopov za obvladovanje bolezni.
Tako so tudi razvili transkranialno pulzno stimulacijo s sistemom NEUROLITH, ki je leta 2018 postal prvi tovrstni terapevtski registrirani postopek za zdravljenje osrednjega živčevja bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo.
V nadaljevanju si lahko preberete več o tem, kaj je Alzheimerjeva bolezen in v čem se razlikuje od demence, ter kaj izraza pravzaprav pomenita v strokovni literaturi.
Alzheimerjeva bolezen ali demenca – zakaj izraza pogosto zamenjujemo?
Demenca je splošen izraz za skupek simptomov, medtem ko je Alzheimerjeva bolezen specifična vrsta demence. Tako bi lahko v enem stavku opisali glavno razliko. Vendar pa splošna javnost izraza pogosto zamenjuje. Zakaj je temu tako?
- Skoraj 80% primerov demence je posledica Alzheimerjeve bolezni. Ker je slednja tako razširjena, se Alzheimerjeva bolezen pogosto omenja kot sinonim za demenco.
- Tako demenca kot Alzheimerjeva bolezen imata podobne simptome, posebej v zgodnjih fazah bolezni. Ker so si simptomi zelo podobni, lahko to vodi k zamenjavi izrazov.
- V splošnem mora nekdo imeti vsaj nekaj vedenja o bolezni. Na primer, pozna koga, ki ima to bolezen, ali pa je bila to tema na televiziji. Sicer pa je razumevanje bolj omejeno, če se posameznik še nikoli ni srečal s tem, kaj prebral, itd.
- Natančna diagnoza zahteva temeljit medicinski pregled. Splošni zdravniki, ki pacienta napotijo na preiskave, lahko sumijo na demenco, vendar ne morejo vedeti, za kakšno vrsto gre, dokler se ne opravijo nevrološke preiskave.
Kaj je Alzheimerjeva bolezen in kaj demenca v medicinski terminologiji?
Zdravniki, raziskovalci in drugi strokovnjaki uporabljajo pravilne izraze znotraj strokovne terminologije, da lahko med seboj jasno in natančno komunicirajo in si izmenjujejo informacije.
Iz vidika pacientov pa je to pomembno zato, da se postavi pravilna diagnoza, ki je ključna za nadaljnjo obravnavo in obvladovanje bolezni.
Glavna razlika med demenco in Alzheimerjevo boleznijo je v tem da, Alzheimerjeva bolezen predstavlja enega izmed vzrokov za demenco, medtem ko je demenca širši pojem, ki zajema različne vrste in oblike.
Zatorej, Alzheimerjeva bolezen je ena od vrst demence, poleg na primer vaskularne in frontotemporalne demence.
Izraz demenca se uporablja za skupek simptomov, kot je motnja spomina, težave v mišljenju, orientaciji, učenju novih informacij in izvajanju vsakodnevnih opravil.
Z izrazom demenca opisujemo kronično nevrodegenerativno bolezen, ki zaradi patoloških sprememb na možganih povzroča postopen upad oziroma izgubo kognitivnih funkcij.
Alzheimerjeva bolezen, ki ji lahko rečemo tudi Alzheimerjeva demenca, pa je specifična vrsta demence, ki velja tudi za najpogostejšo obliko demence.
Od ostalih oblik se razlikuje tudi v simptomatiki, vzrokih za nastanek in nekaterih drugih značilnostih.
Vzroki za Alzheimerjevo bolezen se razlikujejo od drugih vrst demence
Pri vseh oblikah demence se pojavljajo določene patološke spremembe v možganskih strukturah, ki so odgovorne za kognitivne sposobnosti. Vendar pa se te spremembe razlikujejo pri različnih vrstah demence.
Če želimo vedeti, kakšna je razlika med demenco in Alzheimerjevo boleznijo, moramo pogledati tudi, kakšni so vzroki za Alzheimerjevo bolezen oziroma kaj se pravzaprav odvija v možganih.
Pri Alzheimerjevi bolezni se v možganih kopičijo določene beljakovine, kot sta beta-amiloid in protein tau. Spremenjeno delovanje beljakovin ustvarja v možganih posebne plake in vozle, ki motijo normalno delovanje nevronov in povzročajo nevrodegeneracijo.
Preberite si več o tem, kaj se pri Alzheimerjevi bolezni dogaja v možganih.
Vzroki za nastanek bolezni pri drugih vrstah demence pa so naslednji:
- Vaskularna demenca: povzročajo jo poškodbe možganov zaradi vaskularnih bolezni, kot je možganska kap, žilne bolezni in ateroskleroza.
- Demenca z Lewijevimi telesci: nastane kot posledica kopičenja nevronskih inkluzij, imenovanih Lewyjeva telesca, v možganski skorji.
- Frontotemporalna demenca: povzročajo jo poškodbe in atrofije možganske skorje v čelnem in sprednjem delu možganov.
Alzheimerjeva bolezen – faze in potek bolezni se lahko razlikujejo od drugih vrst demenc
Faze bolezni pri Alzheimerjevi demenci se lahko nekoliko razlikujejo od faz bolezni pri drugih oblikah demence, saj imajo različne vrste demence tudi svoje specifične značilnosti. Običajno je tako, da se oseba v zgodnji fazi bolezni lahko še samostojno spopada z vsakodnevnimi opravili, vendar se že kažejo težave na področju pomnjenja, zmede, iskanja besed in razpoloženja.
V srednji fazi bolezni oseba že potrebuje več pomoči pri vsakodnevnih opravilih, saj postajajo bolj očitne težave pri komunikaciji, izgubi spomina in orientaciji v prostoru.
V poznih fazah pa bolezen že tako napreduje, da oseba potrebuje stalno oskrbo, saj lahko ne zmore več komunicirati in hoditi, ter postane bolj ranljiva tudi za druge telesne bolezni.
Čeprav so si faze bolezni lahko zelo podobne pri različnih vrstah demence, pa to ne velja za zagon in potek bolezni.
Na primer, Alzheimerjeva demenca se običajno začne postopoma, lahko se razvija tudi desetletje in več, pri demenci z Lewijevimi telesci se simptomi lahko razvijajo v časovnih presledkih, pri vaskularni demenci pa se simptomi lahko pojavijo nenadoma, kot na primer po možganski kapi.
Preberite si več o tem, kako se simptomi pri Alzheimerjevi bolezni razvijajo skozi čas oziroma kakšen je potek bolezni, če le-ta napreduje.
Alzheimerjeva bolezen – prvi znaki in razlike v simptomih
Prvi znaki pri Alzheimerjevi bolezni se lahko nekoliko razlikujejo od prvih znakov pri drugih vrstah demenc. Na splošno so zgodnji znaki demence lahko precej subtilni, pri čemer se simptomi tudi prekrivajo med seboj.
V vsakem primeru pa je pomembno, da se bolezen čim prej prepozna, saj se z zgodnjim pričetkom zdravljenja izboljša tudi prognoza in potek bolezni. Učinki terapij so večji v zgodnjih fazah bolezni, obstajajo pa tudi terapije, kot je transkranialna pulzna stimulacija, ki je učinkovita tudi pri bolj razvitih oblikah demence.
Pri Alzheimerjevi bolezni so zgodnji znaki pogosto povezani z motnjami v spominu in kognitivnimi težavami. Simptomi se lahko odražajo tako, da si oseba ne more zapomniti nedavnih dogodkov, ima težave pri iskanju besed in pri načrtovanju in izvajanju nalog, ter se slabše orientira v prostoru.
Pri drugih vrstah demence se znaki na začetku bolezni lahko razlikujejo glede na prizadetost območja v možganih. Na primer pri vaskularni demenci, kjer je vzrok povezan z možgansko kapjo, se simptomi lahko odražajo kot težave s hojo in motnje v govoru.
Pri frontotemporalni demenci pa se zgodnji znaki pogosto kažejo kot spremembe v vedenju in osebnosti.
Alzheimerjeva bolezen – test in diagnosticiranje
Testiranje je pomemben korak za postavitev pravilne diagnoze. Specialisti na podlagi specifičnih simptomov, klinične slike in rezultatov testiranja določijo vrsto demence. Nekateri testi so univerzalni in se uporabljajo pri skorajda vseh preiskavah:
- Klinični pregled: zdravnik opravi temeljit zdravstveni pregled, ki vključuje oceno simptomov, družinsko anamnezo in oceno splošnega zdravja.
- Kognitivni testi: specializirani testi so namenjeni ocenjevanju splošnih kognitivnih funkcij, kot je spomin, jezik, orientacija in pozornost.
- Testi, ki so namenjeni izključitvi drugih vzrokov za izraženo simptomatiko: laboratorijski testi, slikovne preiskave možganov, kot je magnetna resonanca (MRI) in emisijska tomografija (PET). Oglejte si, kako je na sliki videti struktura možganov pri Alzheimerjevi bolezni v primerjavi z normalno oziroma zdravo možgansko strukturo, slikano na MRI napravi.
Obstajajo tudi drugi testi, ki se uporabljajo za diagnosticiranje specifične vrste demence. Na primer, to je lahko test vedenjskih sprememb pri frontotemporalni demenci, ali pa določeni nevropsihološki testi, ki so namenjeni preiskovanju izraženega simptoma, kot je ocena vizualno-prostorskih sposobnosti.
Razlika med demenco in Alzheimerjevo boleznijo je pomembna iz vidika zdravljenja
Pravilna diagnoza, ki se postavi na podlagi ustreznih testov, ocene simptomov in celovitega zdravniškega pregleda je pomembna zato, da se zagotovi ustrezno zdravljenje.
Različne vrste demence imajo tudi različne mehanizme, ki povzročajo degeneracijo. Iz tega vidika so nekatere oblike demence bolj odzivne na določene terapevtske pristope in tudi zdravila.
Zaenkrat žal še ne obstaja najboljše zdravilo za demenco, ki bi preprečilo ali povsem pozdravilo bolezen, na voljo pa so različni terapevtski pristopi, ki pomagajo pri obvladovanju simptomov in izboljšujejo kakovost življenja bolnikov.
Ena takšnih je ne invazivna tehnika TPS, ki s pomočjo posebnih akustičnih pulzov stimulira določene oziroma prizadete dele možganskega tkiva in s tem vpliva na izboljšanje kognitivnih funkcij, kot je spomin in učenje.
Čeprav obstaja razlika med demenco in Alzheimerjevo boleznijo pri drugih terapevtskih pristopih, je TPS® terapija z Neurolith sistemom primerna tako za Alzheimerjevo demenco kot tudi za druge oblike demence.
