TPS terapija: kako poteka, za koga je in kaj kažejo raziskave

Pacient z Alzheimerjevo boleznijo na tps terapiji.

TPS terapija oziroma transkranialna pulzna stimulacija je neinvazivna ambulantna metoda, ki s kratkimi akustičnimi (ultrazvočnimi) impulzi stimulira izbrane predele možganov pri bolnikih z blago do zmerno Alzheimerjevo boleznijo. Uporablja se kot dodatek k standardnemu zdravljenju pri zdravniku, njen cilj pa je podpora ohranjanju kognitivnih sposobnosti v vsakdanjem življenju.

Ko se v družini pojavijo resnejše spremembe spomina ali diagnoza Alzheimerjeve bolezni, svojci in bolniki pogosto iščejo preverjene informacije o tem, katere dodatne možnosti obstajajo ob predpisanih zdravilih. V javnosti je veliko nepopolnih zapisov, zato v nadaljevanju združujemo praktičen prikaz poteka obravnave v našem centru in pregleden, pošten vpogled v znanstvene dokaze, vključno z omejitvami študij in stališči strokovnih društev, da se boste lažje odločili za posvet z zdravnikom.

Na kratko: kaj je TPS terapija in kako poteka

Transkranialna pulzna stimulacija (TPS) je neinvazivna metoda z napravo NEUROLITH, ki prek lasišča v možgane pošilja kratke ultrazvočne impulze. Izvaja se ambulantno kot dodatek k standardnemu zdravljenju pri blagi do zmerni Alzheimerjevi bolezni. Osnovni sklop praviloma obsega šest približno 30-minutnih terapij v dveh tednih, po katerih pacient normalno nadaljuje dan.

Kaj je TPS terapija in v čem se razlikuje od TMS

Transkranialna pulzna stimulacija (TPS) je fizikalna metoda možganske stimulacije, ki za prenos energije skozi lobanjo uporablja posamične, ultrakratke akustične (ultrazvočne) impulze. Vsak posamezni impulz traja približno 3 mikrosekunde in se ponavlja vsakih 200 do 300 milisekund, kar pomeni, da naprava ne oddaja neprekinjenih ultrazvočnih valov (Vir: Beisteiner in sod., Advanced Science, 2020). V Nevrocentru obravnavo izvajamo z medicinskim pripomočkom NEUROLITH švicarskega proizvajalca STORZ MEDICAL, pri čemer terapevt prek ročnika usmerja impulze v tiste predele možganov, ki jih usmerja individualna navigacija.

V praksi in strokovni literaturi se pojavljajo različne metode ultrazvočne stimulacije, zato jih je koristno ločiti med seboj. TPS in transkranialni fokusirani ultrazvok (tFUS) sta različni ultrazvočni metodi: medtem ko TPS uporablja posamične impulze po 3 mikrosekunde s ponavljanjem od 1 do 8 Hz (tipično pri frekvenci 250 kHz), tFUS deluje z vlaki sinusnih valov (tipično pri 500 kHz). Pri obeh metodah je oblika žarka podolgovata, sega približno 4 cm v globino in meri približno 4 mm prečno (Vir: Matt in sod., Frontiers in Neuroscience, 2024). Podrobnejšo razlago fizikalnega ozadja najdete na strani kako deluje TPS.

Bralci to metodo zaradi podobne kratice pogosto zamenjujejo s TMS (transkranialno magnetno stimulacijo) ali tDCS (stimulacijo z enosmernim električnim tokom). TMS deluje z magnetnim poljem, ki skupaj s tDCS doseže le omejeno globino v možganski skorji, tDCS pa ima tudi nizko prostorsko ločljivost. TPS je fizikalno drugačna metoda z ultrakratkimi akustičnimi impulzi, zato kliničnih podatkov, indikacij (na primer za depresijo) ali rezultatov raziskav o TMS nikoli ni mogoče prenašati na TPS (Vir: Polte in sod., Neurology International, 2025).

Shema globine in prostorske natančnosti metod stimulacije možganov: ultrazvok, TMS, tDCS in invazivne metode
Metode stimulacije možganov se razlikujejo po globini in natančnosti. Vir: Matt in sod., Frontiers in Neuroscience, 2024, CC BY 4.0

Za koga je TPS namenjena in komu ni primerna?

TPS je namenjena odraslim bolnikom z blago do zmerno Alzheimerjevo boleznijo kot dodatek k standardnemu zdravljenju, ki ga vodi osebni zdravnik ali nevrolog. Proizvajalec STORZ MEDICAL navaja, da ima sistem NEUROLITH od leta 2018 oznako CE za zdravljenje bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, kar pomeni, da naprava izpolnjuje evropske zahteve za medicinske pripomočke (Vir: STORZ MEDICAL). Terapija ni zdravilo in bolezni ne ozdravi, temveč dopolnjuje celostno medicinsko obravnavo.

Demenca predstavlja pomemben javnozdravstveni izziv tako globalno kot lokalno. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je leta 2021 po svetu z demenco živelo 57 milijonov ljudi, vsako leto pa zabeležijo skoraj 10 milijonov novih primerov; Alzheimerjeva bolezen prispeva verjetno 60–70 % primerov demence (Vir: WHO). Podobno sliko kažejo tudi slovenski podatki, saj v Sloveniji Alzheimerjeva bolezen predstavlja več kot dve tretjini diagnosticiranih primerov demence, vlada pa je julija 2023 sprejela Strategijo obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2030 (Vir: Vlada RS, gov.si).

Metoda ni primerna za vsakogar, zato moramo pred odločitvijo vedno preveriti zdravstvene omejitve. V objavljene klinične študije TPS niso vključili oseb z naslednjimi stanji (Vir: Beisteiner in sod., 2020; Cont in sod., 2022):

  • hemofilija ali druge motnje strjevanja krvi ter zdravljenje s peroralnimi antikoagulanti (zdravili proti strjevanju krvi),
  • tromboza,
  • prejemanje kortikosteroidov v zadnjih šestih tednih pred obravnavo,
  • pomembna možganska bolezen, ki ni Alzheimerjeva bolezen, ali epilepsija,
  • nosečnost ali dojenje.

O tem, ali je oseba z demenco primeren kandidat za obravnavo, ne odločamo na podlagi splošnega seznama, temveč po pregledu medicinske dokumentacije in posvetu z zdravnikom. Pri drugih nevroloških ali psihiatričnih stanjih (kot so Parkinsonova bolezen, stanje po možganski kapi, depresija, anksioznost ali motnje spanja) TPS ni namenjena zdravljenju; uporabo na teh področjih šele preučujejo raziskave: od 15 študij TPS v sistematičnem pregledu jih je 6 zajelo druge bolezni kot Alzheimerjevo (Vir: Polte in sod., 2025).

Kako poteka TPS terapija

V Nevrocentru (v prostorih Centra Fizioterapije Ljubljana na Frankopanski 8) terapija poteka ambulantno in jo izvaja usposobljen zdravstveni izvajalec. Osnovni terapevtski paket praviloma obsega šest terapij, ki se izvedejo v obdobju dveh tednov, posamezna seja pa traja povprečno okoli 30 minut (Vir: Nevrocenter). Po zaključeni seji pacient ne potrebuje posebnega okrevanja in lahko takoj nadaljuje svoj običajni dan.

Infografika poteka terapije: 6 terapij v 2 tednih, okoli 30 minut na terapijo
Potek terapije v številkah

Da bi si bolniki in svojci lažje predstavljali obisk, je postopek razdeljen na jasne korake:

  1. Priprava in navigacija: V raziskavah navigacija temelji na magnetnoresonančnem (MR) posnetku glave bolnika, ki se naloži v sistem za prilagoditev posamezniku (Vir: Beisteiner in sod., 2020).
  2. Namestitev v stolu: Pacient udobno sedi v terapevtskem stolu in se lahko med postopkom prosto giblje, zato ni neprijetnega občutka utesnjenosti ali fiksiranja glave.
  3. Sledenje položaju glave: Pacient si nadene posebna očala z odsevniki. Infrardeča kamera spremlja odsevnike na očalih in na ročniku naprave, programska oprema pa v realnem času beleži, kam je bil usmerjen vsak posamezni impulz (Vir: Beisteiner in sod., 2020).
  4. Nanos gela in stimulacija: Izvajalec na lasišče nanese ultrazvočni gel, ki omogoča prehod akustičnih impulzov, pri čemer glave ni treba briti. Nato terapevt z ročnikom počasi drsi po lasišču, na zaslonu pa tako terapevt kot pacient sproti vidita, kateri del možganov se v tistem trenutku stimulira.

V raziskovalnih in kliničnih protokolih so natančno določeni tudi fizikalni parametri obravnave. V pilotni in dunajski randomizirani študiji so uporabili energijsko gostoto 0,20 mJ/mm2 pri frekvenci 5 Hz in do največ 6000 impulzov na posamezno sejo, pri čemer meritve na človeški lobanji kažejo, da kost impulz oslabi za približno 80 do 90 % vršne intenzitete (Vir: Beisteiner in sod., 2020; Matt in sod., JAMA Network Open, 2025). V nemški klinični praksi v Kempenu so prav tako izvajali šest sej po 6000 impulzov v dveh tednih z vsaj 48 urami razmika med sejami ali prilagojen protokol 12 dnevnih sej po 3000 impulzov (Vir: Cont in sod., Frontiers in Neurology, 2022).

Kaj kažejo raziskave o TPS pri Alzheimerjevi bolezni

Pri ocenjevanju raziskav transkranialne pulzne stimulacije (TPS) imajo različne vrste študij različno dokazno težo. Manjše pilotne raziskave brez primerjalne skupine so prvi korak, vendar ne morejo ločiti učinka naprave od učinka pričakovanja (placeba). Najzanesljivejše so randomizirane, dvojno slepe študije z navidezno stimulacijo, pri katerih niti bolnik niti ocenjevalec ne vesta, kdaj naprava oddaja prave impulze, spremembe pa raziskovalci običajno merijo z nevropsihološko baterijo CERAD ter lestvicami ADAS-Cog, MMSE in MoCA.

Zgodnje raziskave TPS terapije izhajajo predvsem iz iste raziskovalne skupine in vključujejo manjše vzorce brez kontrolne skupine. Prva multicentrična pilotna študija brez navidezne stimulacije pri 35 bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo, ki jo je z donacijo financiral proizvajalec, je pokazala trimesečno izboljšanje skupnega rezultata CERAD, a poslabšanje vidno-prostorskih sposobnosti (Vir: Beisteiner in sod., Advanced Science, 2020). V retrospektivni analizi 11 bolnikov brez kontrolne skupine, katere objavo je prav tako plačal proizvajalec, se je lestvica ADAS-Cog izboljšala s 25,8 na 23,3 točke, medtem ko sta rezultata MMSE in MoCA ostala brez značilnih sprememb (Vir: Cont in sod., Frontiers in Neurology, 2022). V dolgoročni študiji brez kontrolne skupine z mesečnimi obnovitvenimi sejami pa je celotno leto zaključilo 10 od 35 vključenih bolnikov, njihovi rezultati pa so po 12 mesecih ostali stabilni (Vir: Cont-Richter in sod., Brain Sciences, 2025).

Shema glave s stimuliranimi predeli možganov in številom impulzov po predelih v raziskavi TPS
Razporeditev impulzov po predelih možganov v dolgoročni študiji. Vir: Cont-Richter in sod., Brain Sciences, 2025, CC BY 4.0

Najpomembnejši preizkus doslej je prva randomizirana, dvojno slepa navzkrižna študija z navidezno stimulacijo iz Dunaja, objavljena leta 2025, ki je vključila 60 bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo ob standardnem zdravljenju. V tej raziskavi primarni izid v celotni skupini ni bil dosežen. Rezultat CERAD se je po 3 mesecih zvišal za 2,22 točke po pravi in za 1,00 točke po navidezni stimulaciji, razlika ni bila statistično značilna (P = 0,68) (Vir: Matt in sod., JAMA Network Open, 2025). V isti študiji so avtorji opravili še dodatno analizo glede na starost udeležencev.

Naknadna (post hoc) analiza podskupine je statistični pregled podatkov za ožjo skupino udeležencev, ki ga raziskovalci izvedejo po zaključku študije. Takšna analiza ne šteje za dokončno potrditev kliničnega učinka, temveč služi oblikovanju hipotez, ki jih morajo preveriti prihodnje, vnaprej načrtovane študije.

Prav ta naknadna analiza podskupine v dunajski študiji je pokazala statistično značilno večje izboljšanje rezultata CERAD po pravi stimulaciji samo pri mlajših bolnikih, starih 70 let ali manj. Avtorji študije zato sklenejo, da je TPS lahko varen in obetaven dodatek k zdravljenju, a hkrati opozarjajo, da naknadna analiza podskupine ni potrditev učinka (Vir: Matt in sod., JAMA Network Open, 2025).

Sistematični pregled 5 študij (99 bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, večinoma brez navidezne kontrole) je poročal o izboljšanju na kognitivnih lestvicah, a opozoril na majhne vzorce in manjkajoče kontrolne skupine (Vir: Chen in sod., CNS Neuroscience & Therapeutics, 2024). Sistematični pregled in metaanaliza 15 študij TPS (9 pri Alzheimerjevi bolezni, samo ena z navidezno kontrolo) pa sta na podlagi 4 študij izračunala zmeren učinek na kognicijo (g = 0,42), pri čemer več študij uporablja isti nabor podatkov (Vir: Polte in sod., Neurology International, 2025). Seznam objav hranimo v razdelku literatura.

Študija in leto objave Vrsta raziskave Število bolnikov Glavne ugotovitve in omejitve
Beisteiner in sod. (2020) Multicentrična pilotna študija brez kontrolne skupine 35 Značilno izboljšanje skupnega CERAD (stabilno 3 mesece), poslabšanje vidno-prostorskih sposobnosti; financiral proizvajalec.
Cont in sod. (2022) Retrospektivna analiza klinične prakse brez kontrole 11 Izboljšanje ADAS-Cog (s 25,8 na 23,3 točke), brez značilnih sprememb na MMSE in MoCA; stroške objave plačal proizvajalec.
Matt in sod. (2025) Randomizirana, dvojno slepa navzkrižna študija z navidezno stimulacijo 60 Primarni izid v celotni skupini ni dosežen (P = 0,68); značilno izboljšanje CERAD pri bolnikih ≤ 70 let v naknadni analizi podskupine.
Cont-Richter in sod. (2025) Dolgoročna študija z mesečnimi obnovitvenimi sejami brez kontrole 35 (10 zaključilo 12 mesecev) Rezultati pri 10 bolnikih po 12 mesecih stabilni brez značilne spremembe.
Polte in sod. (2025) Sistematični pregled in metaanaliza 15 študij (9 pri Alzheimerjevi bolezni) Zmeren učinek na kognicijo (g = 0,42 iz 4 študij); le ena študija z navidezno kontrolo, več študij uporablja iste podatke.

Nemško društvo za klinično nevrofiziologijo (DGKN) je leta 2025 zapisalo, da učinkovitost TPS pri Alzheimerjevi demenci še vedno ni dokazana in da tega ne spremeni niti nova randomizirana študija (Vir: Deutsches Ärzteblatt o stališču DGKN, 2025). Nemško Alzheimerjevo združenje opozarja, da študija s 35 bolniki brez placebo skupine ne omogoča sklepa o učinku, da jo je financiral prodajalec naprave ter da oznaka CE pomeni dovoljenje za medicinski pripomoček, medtem ko nemške zavarovalnice stroškov ne krijejo (Vir: Deutsche Alzheimer Gesellschaft, 2022). Hkrati na ClinicalTrials.gov poteka 7 študij TPS pri demenci, vključno z novimi randomiziranimi raziskavami v Italiji (100 bolnikov), Hongkongu (40 bolnikov) in Braziliji (50 bolnikov) (Vir: ClinicalTrials.gov).

Kako varna je TPS in kakšni so možni neželeni učinki?

V objavljenih kliničnih raziskavah je bila večina zabeleženih neželenih učinkov blagih in prehodnih, vendar noben medicinski postopek ni povsem brez tveganj. V sistematičnem pregledu in metaanalizi 15 študij so o blagih in prehodnih neželenih učinkih poročali v razponu od 9 do 65 % bolnikov v posameznih študijah (Vir: Polte in sod., 2025), v pregledu 5 študij pa so težave, kot so glavobol, bolečina v čeljusti ali zaspanost, izzvenele v največ enem dnevu (Vir: Chen in sod., 2024).

Natančnejši vpogled v pogostost težav nudijo tri pomembne analize:

  • Retrospektivna varnostna analiza (101 bolnik, 1010 sej): Med 97,28 % izvedenih sej bolniki niso imeli nobenih posebnih občutkov. Po zaključenih sejah so zabeležili utrujenost pri 4,83 % sej, vrtoglavico pri 2,84 % in bolečino pri 2,18 % sej, medtem ko resnih zapletov v tej analizi ni bilo (Vir: Radjenovic in sod., Brain Sciences, 2022).
  • Randomizirana študija iz Dunaja (60 bolnikov): Najpogosteje zabeležen dogodek je bil porast depresivnih simptomov, ki je bil klinično pomemben pri 7 udeležencih (12 %), od tega so bili 3 primeri časovno povezani s pravo stimulacijo. Glavobol se je pojavil pri 7 % udeležencev, bolečine v vratu, ramenih, hrbtu ali roki prav tako pri 7 %, vrtoglavica pa pri 5 %; kontrolni nevroradiološki pregledi možganov niso pokazali večjih sprememb (Vir: Matt in sod., 2025).
  • Dolgoročna študija z obnovitvenimi sejami (35 vključenih bolnikov, 187 sej): V obdobju enega leta so zabeležili 9 neželenih dogodkov, od tega 2 resna dogodka (padec krvnega tlaka z omedlevico oziroma zaspanostjo), ki sta bila delno pripisana uporabi naprave (Vir: Cont-Richter in sod., 2025).

Zaradi opisanih možnosti, zlasti redkih nihanj krvnega tlaka ali sprememb razpoloženja, je pomembno, da svojci in izvajalci bolnika med ciklom terapij pozorno spremljajo in o morebitnih spremembah obvestijo zdravnika.

TPS ob zdravilih in drugi oskrbi: dodatek, ne nadomestilo

TPS se uporablja sočasno s predpisano terapijo z zdravili in nikoli kot nadomestilo za uradno medicinsko zdravljenje. V Nevrocentru ne postavljamo diagnoze in nikoli ne svetujemo spreminjanja ali opuščanja zdravil, ki jih je bolniku predpisal nevrolog ali psihiater.

Temelj obravnave ostaja standardno simptomatsko zdravljenje z zdravili. Po uveljavljenih kliničnih smernicah se pri blagi do zmerni Alzheimerjevi bolezni uporabljajo zaviralci acetilholinesteraze (učinkovine donepezil, galantamin in rivastigmin), pri zmerni obliki (kadar bolnik zaviralcev ne prenaša ali obstajajo kontraindikacije zanje) ter pri hudi obliki bolezni pa učinkovina memantin (Vir: NICE TA217).

Poleg uveljavljenih simptomatskih zdravil se v zadnjem obdobju razvijajo tudi tarčna biološka zdravila. V Evropski uniji sta bili v letu 2025 odobreni protitelesi proti amiloidu lekanemab (15. 4. 2025) in donanemab (24. 9. 2025), ki sta namenjeni izključno bolnikom z blago kognitivno motnjo ali blago demenco zaradi Alzheimerjeve bolezni s potrjenim amiloidom ter največ eno kopijo gena ApoE4, ob strogem nadzorovanem dostopu in rednem spremljanju z magnetno resonanco (Vir: EMA, EPAR Leqembi, 2025). Več o teh pristopih si lahko preberete v prispevku o tem, kaj prinašajo nova zdravila za Alzheimerjevo bolezen.

Kdaj se pogovoriti z zdravnikom in kaj vprašati na posvetu

Preden razmišljate o dodatnih metodah, mora vsako spremembo spomina, orientacije ali vedenja oceniti osebni zdravnik ali specialist nevrolog, ki postavi natančno diagnozo in izključi druge, morda reverzibilne vzroke kognitivnega upada.

Kdaj k zdravniku in kdaj poklicati 112:

  • Pokličite 112 (nujna medicinska pomoč): Če se težave z govorom, razumevanjem, zmedenostjo, ravnotežjem ali oslabelostjo obraza in okončin pojavijo nenadoma (v nekaj minutah ali urah). To so lahko znaki možganske kapi, kjer odloča vsaka minuta.
  • Obiščite osebnega zdravnika ali nevrologa: Ko pri sebi ali bližnjem opažate postopno pešanje kratkoročnega spomina, ponavljanje istih vprašanj, težave pri načrtovanju vsakodnevnih opravil ali spremembe razpoloženja, ki trajajo več mesecev.

Če je diagnoza blage do zmerne Alzheimerjeve bolezni že potrjena in skupaj z zdravnikom razmišljate o vključitvi TPS kot dopolnilne metode, vam predlagamo, da se na uvodni posvet pripravite z naslednjimi vprašanji:

  • Ali je glede na trenutno stopnjo bolezni in obstoječi MR posnetek glave obravnavana oseba primeren kandidat za TPS?
  • Ali katera izmed pridruženih bolezni ali zdravil, ki jih bolnik redno jemlje (zlasti zdravila za redčenje krvi), predstavlja oviro za izvedbo terapije?
  • Kakšna so realna pričakovanja glede na ugotovitve kliničnih študij in starost bolnika?
  • Kako bomo spremljali počutje bolnika med dvotedenskim ciklom in kdaj je smiselno preveriti stanje po zaključenem paketu?

Podrobne informacije o organizaciji obravnave, prostih terminih in finančnih vidikih paketa prejmete neposredno ob uvodnem pogovoru prek strani kontakt.

Povzetek

Odločitev za dodatno obravnavo pri Alzheimerjevi bolezni zahteva mirno presojo in zanesljive informacije. TPS terapija z napravo NEUROLITH ponuja neinvazivno, ambulantno možnost stimulacije možganov s kratkimi akustičnimi impulzi, ki ne zahteva britja lasišča ali omejevanja gibanja med 30-minutno sejo. Hkrati pregled literature kaže, da strokovna združenja učinkovitosti metode še ne štejejo za dokončno dokazano, saj edina randomizirana študija z navidezno stimulacijo v celotni skupini 60 bolnikov primarnega cilja ni dosegla, ugodnejši izid pa je nakazala v naknadni analizi pri mlajših od 70 let. Metoda je zato smiselna izključno kot premišljen dodatek k standardnemu zdravljenju pri zdravniku, ob upoštevanju vseh varnostnih meril in realnih pričakovanj.

Pogosta vprašanja

Ali je TPS terapija boleča in ali je treba obriti glavo?

Postopek za veliko večino bolnikov ni boleč; v varnostni analizi 1010 sej udeleženci med 97,28 % sej niso poročali o nobenih občutkih, o prehodni bolečini pa le pri 2,18 % sej (Vir: Radjenovic in sod., 2022). Las pred obravnavo ni treba briti, saj izvajalec na lasišče nanese le prevodni ultrazvočni gel.

Koliko terapij obsega osnovni cikel in koliko časa traja posamezen obisk?

Osnovni terapevtski paket v Nevrocentru praviloma obsega šest terapij, ki se izvedejo v dveh tednih. Posamezna seja traja povprečno okoli 30 minut, po njej pa se pacient lahko takoj vrne k običajnim dnevnim opravilom.

Ali lahko med TPS obravnavo prekinemo jemanje zdravil za demenco?

Ne, predpisanih zdravil za Alzheimerjevo bolezen (kot so zaviralci acetilholinesteraze ali memantin) ne smete prekinjati ali spreminjati brez posveta z lečečim zdravnikom. TPS se vedno izvaja kot dodatek k standardnemu medikamentoznemu zdravljenju.

Ali se TPS uporablja tudi pri drugih boleznih?

Naprava NEUROLITH ima v EU oznako CE za zdravljenje bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. Pri drugih stanjih, na primer pri Parkinsonovi bolezni, po možganski kapi ali pri depresiji, TPS ni namenjena zdravljenju; uporabo šele preučujejo raziskave: v sistematičnem pregledu 15 študij TPS jih je 6 zajelo druge bolezni kot Alzheimerjevo (Vir: Polte in sod., 2025).

Naslednji korak za bolnike in svojce: Za postavitev diagnoze in predpis osnovnega zdravljenja se vedno obrnite na svojega osebnega zdravnika ali nevrologa. Če imate diagnozo Alzheimerjeve bolezni že potrjeno in se želite posvetovati o tem, ali je TPS primerna kot dodatek k zdravljenju v vašem primeru, nas kontaktirajte prek strani Kontakt (telefon za TPS: +386 51 338 884, e-pošta: narocanje@nevrocenter.si, od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00).

Viri

Vamtam
Vamtam

Lorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit dolor