Zakaj je demenca pravzaprav povezana s krajšo življenjsko dobo?
Pri ljudeh z demenco ni nujno, da bolezen kot taka vpliva na pričakovano življenjsko dobo. Demenca skrajšuje življenjsko dobo iz dveh vidikov, ki se običajno prepletata:
- Zaradi pogojev, ki so povzročili bolezen ali prispevali k razvoju demence: najpogosteje je to sladkorna bolezen tipa 2, bolezni srca, kap, visok krvni tlak.
- Zaradi zapletov, ki se razvijejo v poznih fazah bolezni in povečujejo tveganje za smrt: to je lahko oslabljen imunski sistem, ki poveča tveganje za resne in potencialno smrtno nevarne okužbe, težave pri požiranju, kar lahko povzroči podhranjenost, izgubo teže in aspiracijsko pljučnico, ter nenazadnje tudi priklenjenost na posteljo, kar pomeni, da se bolnik ne more več sam premikati, vse to pa poslabšuje osnovne zdravstvene težave.
Demenca – faze bolezni izhodišče za prognozo
Zlasti pri Alzheimerjevi demenci se bolezen razvija skozi faze, običajno gre za tri faze. Večina bolnikov največ časa preživi v srednji fazi bolezni z zmernimi simptomi – tukaj si lahko preberete več o znakih in simptomih demence.
Simptomi se lahko med fazami tudi prekrivajo, zato ne moremo jasno določiti, v kateri fazi se posameznik nahaja. Drži pa, da je povprečna pričakovana življenjska doba bolnika z demenco odvisna od tega, v kateri fazi mu je bila diagnosticirana bolezen, saj je od tega odvisna stopnja prizadetosti možganov in prilagojeno zdravljenje.
Zgodnja oz. blaga faza Alzheimerjeve bolezni
Večini ljudi postavijo diagnozo v zgodnji fazi bolezni. Po diagnozi ima pričakovana življenjska doba širok razpon, vse od 6 let pa do 20 let in več. Najbolj značilni simptomi pa so:
- Izguba spomina
- Kognitivne težave
- Težave z orientacijo
- Spremembe v osebnosti
Srednja oz. zmerna faza Alzheimerjeve bolezni
V tej fazi se poškodujejo deli možganov, ki nadzorujejo govorne funkcije, senzorično obdelavo in zavestno mišljenje. V splošnem ljudje po postavljeni diagnozi večino let preživijo prav v tej fazi, njihovi simptomi pa so:
- Poslabšanje izgube spomina
- Večja zmedenost
- Težave pri prepoznavanju prijateljev in družine
- Težave pri opravljanju nalog, kot je oblačenje
- Težave z učenjem novih stvari
- Težave pri obvladovanju novih okolij in situacij
- Halucinacije in/ali blodnje
- Impulzivno vedenje
V zgodnji in srednji fazi Alzheimerjeve bolezni so učinkovite različne terapevtske možnosti, katerih cilj je, da pozitivno vplivajo na zmanjšanje simptomov, s čimer se posledično izboljšuje tudi prognoza bolezni. Na ta način deluje tudi transkranialna pulzna stimulacija (TPS), ne invazivna terapija, ki preko akustičnih impulzov povečuje aktivnost možganov na območjih, ki so ključna za kognitivne funkcije, učenje in spomin.
Pozna oz. huda faza Alzheimerjeve bolezni
V pozni fazi je zaradi sprememb v možganih tkivo veliko manjše. Plaki v možganih se razširijo, in delovanje se zaradi izrazitih simptomov močno poslabša, zato bolniki z demenco:
- v celoti izgubijo sposobnost komuniciranja in samostojnega gibanja,
- potrebujejo stalno nego in oskrbo za vsakodnevne potrebe, kot je hranjenje, higiena in gibanje, ter
- imajo povečano tveganje za različne zdravstvene zaplete, kot so okužbe dihal, pljučnice in drugo.
Trajanje zadnje faze demence je zelo individualno in variira od osebe do osebe, saj lahko traja od nekaj mesecev do nekaj let. V eni študiji so raziskovalci na šoli za javno zdravje Johns Hopkins Bloomberg ugotovili, da Alzheimerjeva bolezen v pozni fazi vsako leto poveča tveganje za smrt za 8%. V tej fazi je pomembno, da se pacientu zagotovi dostojanstvena in kakovostna oskrba, prilagojena njegovim potrebam in zdravstvenemu stanju.
Demenca – življenjska doba je odvisna od več dejavnikov
Obstaja več različnih dejavnikov, ki vplivajo na pričakovano življenjsko dobo bolnikov z demenco.
Starost
Starost je eden poglavitnih dejavnikov, ki vplivajo na to, kako dolgo živijo ljudje z demenco. Ugotavljanje vpliva starosti je lahko zapleteno, saj so ljudje običajno starejši, ko jim diagnosticirajo to bolezen, in imajo posledično več pridruženih zdravstvenih stanj. Zatorej, povprečna pričakovana življenjska doba osebe z demenco se razlikuje glede na starost, pri kateri je oseba prejela diagnozo.
Po mnenju raziskovalcev se pričakovana življenjska doba za osebe z Alzheimerjevo boleznijo, stare 65 let in več, giblje med štirimi in osmimi leti po diagnozi, nekateri pa živijo celo 20 let.[i] Spet v eni drugi študiji pa so ugotovili, da tisti, ki so diagnozo prejeli pred 70. letom starosti, so v povprečju živeli še 6,7 leta, tisti, ki so diagnozo dobili po 90. letu starosti, pa so v povprečju živeli še 2,6 leta.[ii]
Spol
V splošnem je pri ženskah večja verjetnost, da bodo zbolele za demenco, na drugi strani pa v povprečju ženske po diagnozi bolezni živijo 20% dlje kot moški. V eni študiji so ta razpon natančno raziskali in prišli do podatka, da so ženske po diagnozi v povprečju živele 4,6 leta, moški pa 4,1 leta.[iii]
Faza bolezni v času diagnoze
Nekomu, ki so demenco diagnosticirali v že bolj napredovali fazi, bo imel krajšo življenjsko dobo kot nekdo, ki je dobil diagnozo v zgodnejših fazah demence. Iz tega vidika je ključnega pomena pravočasno odkrivanje demence, saj zgodnja diagnoza omogoča hitrejši začetek zdravljenja in upravljanja simptomov. Tukaj si lahko preberete več o tem, kako poteka prvi nevrološki pregled pri specialistu in kako poteka diagnostični proces.
Vrsta demence
Vrsta demence ne vpliva samo na to, kako hitro demenca napreduje, temveč tudi na pričakovano življenjsko dobo bolnika.
Splošno zdravje in obstoječa zdravstvena stanja
Poleg visoke starosti, vpliva spola in resnosti bolezni obstajajo tudi drugi dejavniki, ki so vezani na splošno zdravje in dobro počutje pacientov z demenco. V raziskavi so ugotovili, da močan srčno-žilni in dihalni sistem podaljšuje pričakovano življenjsko dobo po diagnozi demence.[iv]
Če oseba ob diagnozi demence že ima sladkorno bolezen, visok krvni tlak ali bolezen srca, bo njena pričakovana življenjska doba nižja, saj naštete bolezni vplivajo na napredovanje demence in bolnika izpostavljajo večjemu tveganju za druge zdravstvene zaplete.
Kako dolgo živijo ljudje z demenco glede na opravljene študije?
Ljudje z Alzheimerjevo boleznijo in drugimi oblikami demence v povprečju živijo približno štiri leta in pol po tem, ko je bila njihova bolezen diagnosticirana. V študijo so bili vključeni ljudje v 80. in 90. letih, ki so nedavno zboleli za demenco. Na splošno imajo ljudje z demenco po diagnozi približno polovico krajšo življenjsko dobo kot ljudje, ki nimajo demence. Tukaj si lahko preberete več o ugotovitvah iz velike skupne študijske skupine, kjer so spremljali življenjsko dobo ljudi z in brez demence.
Kako hitro napreduje demenca in kakšna je pričakovana življenjska doba glede na vrsto demence?
Vrsta demence ne vpliva samo na to, kako hitro lahko bolezen napreduje, ampak tudi na to, kako dolgo živijo ljudje z demenco. Preberite si, kako se Alzheimerjeva bolezen razlikuje od drugih vrst demence in zakaj je pomembno poznati razlike. Vseeno moramo upoštevati, da obstajajo tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na življenjsko dobo bolnikov z demenco, kot je splošno zdravje, starost, spol in drugo. Spodaj razkrivamo, kakšna je povprečna pričakovana življenjska doba za najpogostejše vrste demence, in kako hitro le-te napredujejo.[v]
- Alzheimerjeva demenca: približno osem do deset let, nekateri pa lahko z boleznijo živijo tudi 15 ali celo 20 let. Ni nujno, da bolezen hitro napreduje, življenjska doba pa je krajša, če oseba dobi diagnozo v 80. ali 90. letih. Alzheimerjeva demenca je najpogostejša vrsta demence, katere simptome je mogoče lajšati z različnimi metodami. TPS® terapija se je izkazala za uspešno, saj zmanjša kortikalno atrofijo pri Alzheimerjevi bolezni. Ta kritična možganska območja pa so povezana ravno s spominom, ki je značilen simptom bolezni.
- Vaskularna demenca: približno štiri leta. V primerjavi z Alzheimerjevo boleznijo je pričakovana življenjska doba nižja, ker obstaja večje tveganje, da bo nekdo z vaskularno demenco umrl zaradi kapi ali srčnega infarkta kot zaradi demence same. Tukaj lahko preberete več o tem, kako sta povezani možganska kap in vaskularna demenca.
- Demenca z Lewyjevimi telesci: približno šest let, vendar je lahko razpon tudi med 2 in 20 leti. Ker ta vrsta demence vpliva na gibanje osebe, zaradi česar je oseba bolj dovzetna za padce in poškodbe, je krajša tudi pričakovana življenjska doba.
- Frontotemporalna demenca: približno šest do osem let. Če je tej vrsti demenci priključena še bolezen motoričnega nevrona, kot je ALS, je pričakovana življenjska doba krajša, običajno dve do tri leta po diagnozi.
Kaj podaljšuje življenjsko dobo ljudi z demenco?
Demenca je bolezen, za katero še ne poznamo zdravila, ki bi preprečilo ali povsem zaustavilo oziroma pozdravilo bolezen. Vendar pa so pacientom na voljo različne terapije, ki pomagajo pri obvladovanju simptomov in izboljšujejo življenja bolnikov. To so lahko medikamentozne terapije, fizioterapije, kognitivno-vedenjske terapije in terapije, ki temeljijo na najnovejših znanstvenih dognanjih, kot je transkranialna pulzna stimulacija, ki vključuje dostavo šibkih akustičnih pulzov v določene dele možganov, kar spodbuja kognitivne sposobnosti bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo in ohranja te sposobnosti čim dlje.
V raziskavi[vi] so dognali, da na vprašanje, kako dolgo živijo ljudje z demenco po diagnozi, pomembno vpliva tudi zdrav življenjski slog. V raziskavo so vključili 5 dejavnikov zdravega načina življenja in sicer, uravnotežena prehrana bogata s hranili za možgane, zmerna in redna telesna vadba, ne uživanje alkohola, brez kajenja, in vaje oziroma aktivnosti za ohranjanje miselnih sposobnosti.
Tisti, tako moški kot ženske, ki so izpolnjevali 4 ali 5 dejavnikov zdravega načina življenja, so imeli veliko manjše tveganje za pojav demence in so živeli dlje kot tisti, ki dosegali 0 ali le 1 dejavnik za zdrav življenjski slog. Daljša pričakovana življenjska doba je bila tudi pri bolnikih, ki so že zboleli za demenco, in so dosegali 4 ali 5 dejavnikov zdravega življenjskega sloga.
Zanetti, O., Solerte, S.B., & Cantoni, F. (N.D.). Life Expectancy in Alzheimer’s Disease (AD). [Online]. Pridobljeno iz: https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0167494309002350?via%3Dihub
Wolters, F. J., Tinga, L. M., Dhana, K., Koudstaal, P. J., Hofman, A., Bos, D., Franco, O. H., & Ikram, M. A. (2019). Life Expectancy With and Without Dementia: A Population-Based Study of Dementia Burden and Preventive Potential. American Journal of Epidemiology, 188(2), 372–381.
[iii] Xie, J., Brayne, C., Matthews, F. E., & the Medical Research Council Cognitive Function and Ageing Study collaborators. (2008). Survival times in people with dementia: analysis from population-based cohort study with 14-year follow-up. The BMJ, 336(7638), 258–262.
[iv] Schnaider Beeri, M., & Goldbourt, U. (2011). Late-Life Dementia Predicts Mortality Beyond Established Midlife Risk Factors. Journal of Geriatric Psychiatry and Neurology, 19(1), 79-87.
[v] https://www.alzheimers.org.uk/about-dementia/symptoms-and-diagnosis/how-dementia-progresses/later-stages-dementia
[vi] Dhana, K., Franco, O. H., Ritz, E. M., Ford, C. N., Desai, P., Krueger, K. R., Holland, T. M., Dhana, A., Liu, X., Aggarwal, N. T., Evans, D. A., & Rajan, K. B. (2022). Healthy lifestyle and life expectancy with and without Alzheimer’s dementia: population-based cohort study. BMJ, 377, e068390.
