Nevrološki bolezni s poškodbami možganskega tkiva
Da bi v nadaljevanju lažje razumeli stične točke, je pomembno razumeti, kakšne so specifične značilnosti in v tem tudi razlike med obema boleznima v možganih.
Mehanizem nastanka
- Možganska kap – je akutni dogodek, ki se pojavi zaradi prekinitve dotoka krvi v del možganov (ishemična možganska kap) ali zaradi krvavitve v možganih (hemoragična možganska kap).
- Vaskularna demenca – se razvija postopoma in običajno izhaja iz kroničnih težav s krvnim obtokom v možganih, ki povzročajo poškodbe možganskega tkiva.
Potek in simptomi
- Možganska kap znaki – gre za zelo hitre in pogosto dramatične znake, kot so težave z govorom, ohromelost na eni strani telesa in zmedenost.
- Vaskularna demenca – gre za postopno poslabšanje kognitivnih funkcij, kot so spomin, razmišljanje in sposobnost odločanja. Simptomi vaskularne demence so podobni simptomom drugih vrst demence. Tukaj si lahko preberete več o tem, kateri so najpogostejši simptomi demence.
Trajanje in okrevanje
- Možganska kap okrevanje – lahko povzroči trajne posledice, vendar je možno tudi okrevanje, posebej s pravočasno medicinsko oskrbo in rehabilitacijo.
- Vaskularna demenca – je kronično stanje, kjer se simptomi poslabšujejo s časom. Popolno okrevanje zaenkrat še ni mogoče, saj gre za dolgotrajno in napredujočo motnjo, vendar pa obstajajo določeni terapevtski postopki, kot je transkranialna pulzna stimulacija (TPS®), ki izboljšujejo simptome demence oziroma zavirajo njeno napredovanje.
Vzroki in dejavniki tveganja
- Možganska kap – lahko je posledica ateroskleroze (kopičenje maščob in drugih snovi v arterijah), krvnih strdkov ali rupture krvnih žil.
- Vaskularna demenca – nastane zaradi kroničnih vaskularnih težav, kot so blažje možganske kapi, ki poškodujejo možgansko tkivo, ali zmanjšan pretok krvi v možgane.
Hitrost razvoja/poslabšanja
- Možganska kap – se razvije nenadoma, v nekaj minutah ali urah.
- Vaskularna demenca – simptomi se razvijajo postopoma, pogosto skozi daljše časovno obdobje.
Ali možganska kap lahko povzroči vaskularno demenco?
Vaskularna demenca se lahko razvije kot posledica poškodb možganskega tkiva, ki jih povzroči moten pretok krvi v možgane. Možganska kap, zlasti več manjših kapi ali ena večja kap, povzroči trajne poškodbe možganskega tkiva, kar lahko vodi do izgube kognitivnih funkcij in razvoja vaskularne demence.
V primeru možganske kapi se lahko poškodujejo majhne žile v možganih ali pa pride do blokade arterij, kar omeji dotok krvi. Te poškodbe lahko vplivajo na različne dele možganov in povzročijo spremembe v kognitivnih funkcijah, vključno z izgubo spomina, težavami z razmišljanjem in drugimi simptomi vaskularne demence.
Pomembno je omeniti, da se vaskularna demenca lahko razvije tudi brez očitne možganske kapi, saj kronične težave s krvnim obtokom in poškodbe žil vodijo do podobnih posledic.
Ishemična možganska kap – posledice so štirikrat večje kot pri hemoragičnih možganskih kapeh
Globalno breme ishemičnih možganskih kapi je skoraj štirikrat večje od hemoragičnih možganskih kapi. Trenutni dokazi kažejo, da 25 do 30% preživelih po ishemični možganski kapi razvije takojšnjo ali zapoznelo vaskularno kognitivno okvaro ali vaskularno demenco, katera lahko zajema vse vrste kognitivnih motenj.
Dejavniki tveganja za kognitivno okvaro in demenco po možganski kapi so raznoliki, vključno s starostjo, družinsko anamnezo, genetskimi variantami, nižjim statusom izobrazbe, vaskularnimi komorbidnostmi, prehodnim ishemičnim napadom ali ponavljajočo se kapjo ter depresivno boleznijo.
Tukaj si lahko preberete več o povezavah med možgansko kapjo, kognitivnimi motnjami in vaskularno demenco.
Obe bolezni možganov imata skupne dejavnike tveganja
Visok krvni tlak, sladkorna bolezen in visoka raven holesterola so ključni dejavniki tveganja tako za možgansko kap kot tudi za vaskularno demenco.
Visok krvni tlak
Povišan krvni tlak lahko poškoduje krvne žile v možganih, kar povečuje tveganje za možgansko kap. Visok krvni tlak je povezan tudi z razvojem vaskularne demence, saj vpliva na pretok krvi v možganih, kar lahko povzroči kognitivne težave.
Sladkorna bolezen
Diabetiki imajo večje tveganje za možgansko kap, saj sladkorna bolezen lahko poškoduje krvne žile in povzroči aterosklerozo. Diabetes je tudi povezan z razvojem vaskularne demence, saj lahko vpliva na majhne žile v možganih.
Visoka raven holesterola
Povišane ravni holesterola prispevajo k nastanku ateroskleroze, kar povečuje tveganje za možgansko kap, saj lahko zoži ali blokira krvne žile. Hkrati visok holesterol vpliva tudi na vaskularno demenco, saj lahko ovira normalen pretok krvi v možganih, kar negativno vpliva na kognitivno funkcijo.
Redno spremljanje krvnega tlaka, nadzor ravni sladkorja v krvi in vzdrževanje zdravih ravni holesterola so pomembni koraki za preprečevanje teh resnih zdravstvenih težav.
Možganska lezija je bolj povezana z vaskularno demenco kot druge oblike demenc
Možganska lezija se nanaša na poškodbo ali spremembo v možganih, ki je lahko posledica različnih vzrokov, kot je možganska kap, poškodba, vnetje, tumor ali možganska krvavitev. Možganske lezije so lahko različne in vključujejo akutne poškodbe, kot so udarci ali krvavitve, ter kronične spremembe, kot so brazgotine po preteklih poškodbah ali vnetjih.
V bistvu je možganska lezija splošen izraz za spremembe v možganih, medtem ko je možganska atrofija specifična oblika spremembe, ki se nanaša na zmanjšanje velikosti možganov ali zmanjšanje števila možganskih celic (nevronov).
Možganska atrofija je lahko posledica naravnega staranja možganov, vendar se lahko pospeši ali poveča zaradi različnih bolezni, vključno z nevrodegenerativnimi boleznimi, kot so Alzheimerjeva bolezen, Parkinsonova bolezen in druge oblike demence.
Vaskularna demenca pa je pogosteje povezana z vaskularnimi lezijami v možganih, ne pa nujno z možgansko atrofijo. Vaskularna demenca se namreč razvije zaradi okvar v oskrbi možganov s krvjo, ki lahko nastanejo zaradi več možganskih lezij, kot je možganska kap, majhne krvavitve ali drugi vaskularni dogodki.
Medtem ko so vaskularne lezije pogost vzrok za vaskularno demenco, se možganska atrofija običajno bolj povezuje z nevrodegenerativnimi boleznimi, kot je Alzheimerjeva bolezen.
Pri nevrodegenerativnih boleznih pride do postopnega zmanjšanja velikosti možganov, kar vodi do izgube možganskih celic in funkcionalne kapacitete. Vendar pa se Alzheimerjeva demenca in vaskularna demenca lahko tudi prepletata, kar pomeni, da imajo nekateri pacienti lahko mešano demenco, ki vključuje tako nevrodegenerativne kot vaskularne elemente.
Je možganska kap lahko vzrok tudi za Alzheimerjevo bolezen?
Ne, možganska kap in Alzheimerjeva bolezen sta dve različni bolezni s svojimi specifičnimi vzroki in mehanizmi. Možganska kap je akutni dogodek, ki se pojavi zaradi prekinitve krvnega obtoka v možganih ali krvavitve v možganih. To lahko privede do hitrega poškodovanja možganskih celic v prizadetem območju.
Alzheimerjeva bolezen pa je kronična nevrodegenerativna bolezen, ki se razvija postopoma. Njene osnovne značilnosti vključujejo kopičenje beljakovin, imenovanih beta-amiloidni plaki, in nevrofibrilarnih vozlov v možganih. Ti procesi povzročajo izgubo živčnih celic in poslabšanje kognitivnih funkcij.
Čeprav imata možganska kap in Alzheimerjeva bolezen različne vzroke, nekatere osebe lahko razvijejo mešano demenco, kar pomeni, da imajo elemente obeh stanj. Na primer, oseba, ki je doživela več možganskih kapi, lahko razvije kognitivne težave, ki so povezane z vaskularno demenco, in hkrati razvije simptome Alzheimerjeve bolezni. Tukaj pa si lahko preberete več o tem, kakšna je razlika med Alzheimerjevo boleznijo in drugimi vrstami demenc.
Možganska kap – zdravljenje in rehabilitacija za obnovo funkcij in zmanjšanje posledic
Rehabilitacija po možganski kapi je ključna za obnovo funkcij in zmanjšanje posledic. Ustrezen rehabilitacijski program lahko pomaga preprečiti ali zmanjšati nadaljnje posledice, vključno s tistimi, ki se lahko razvijejo v vaskularno demenco.
Pomembno je, da je rehabilitacija prilagojena posameznim potrebam pacienta. Redna in zgodnja rehabilitacija po možganski kapi lahko igra ključno vlogo pri izboljšanju funkcionalnosti, zmanjšanju invalidnosti ter preprečevanju ali obvladovanju dodatnih zapletov, vključno z vaskularno demenco. Tukaj si lahko preberete več o rehabilitaciji pacientov po preboleli možganski kapi.
Možganska kap – posledice so obvladljive z novimi terapevtskimi pristopi
Posledice možganske kapi so odvisne od različnih dejavnikov, vključno z vrsto možganske kapi, območjem možganov, ki je prizadeto, in hitrostjo ukrepanja po možganski kapi.
Posledice možganske kapi so lahko raznolike. Lahko gre za težave z gibanjem, govorne in jezikovne težave, težave s kognitivnimi funkcijami, težave z vidom in drugo. Zdravljenje posledic možganske kapi je interdisciplinarno in vključuje fizikalno terapijo, delovno terapijo, logopedijo, rehabilitacijo in psihološko podporo.
Če pa se kot posledica možganske kapi pojavi vaskularna demenca, so njeni simptomi lahko tudi obvladljivi. Simptomi vaskularne demence so odvisni od območja možganov, ki ga prizadene pomanjkanje kisika zaradi motenj v oskrbi s krvjo. Največkrat gre za težave s spominom, kognitivne težave, težave z orientacijo, govorom in jezikom, ter za motnje v gibanju.
Za zmanjševanje simptomov Alzheimerjeve bolezni in drugih oblik demence, kot je vaskularna demenca, ki jo je lahko povzročila tudi možganska kap, je na voljo moderen terapevtski pristop, ki deluje na principu transkranialne pulzne stimulacije TPS®. Ne invazivna terapija temelji na oddajanju akustičnih valov, ki prodrejo skozi lobanjo in spodbujajo nevrone v delih možganov, ki so povezani s kognitivnimi funkcijami, kot so spomin, učenje in pozornost.
Ste zaskrbljeni zaradi simptomov možganske kapi pri sebi ali pri svojih bližnjih? Ne čakajte, ravnajte pravočasno. Preberite naš blog “Možganska kap znaki: Vodič za hitro prepoznavo in odzivanje“
